Sodelujte v nagradni igri
GRAZIA BEAUTY AWARDS 2018
>

Dejan Zavec otrokom: “Najboljši udarec je znanje.”


Dejana Zavca, nekdanjega svetovnega boksarskega prvaka po verziji IBF, so otroci Osnovne šole Majšperk na tretjem dogodku akcije Podarite nam modro srce pričakali z gromkim aplavzom, z občudovanjem v očeh, z desetinami ročno izdelanih modrih src. Prizor, ki bi otoplil vsakogar.

Kako težko so ga čakali. Da jim pove o svoji poti, prvih boksarskih korakih, o udarcih, zmagah in porazih, o vsem, kar naredi svetovnega prvaka in legendo, kakršen je Dejan Zavec. V letošnji, že 12. akciji NIVEA Podarite nam modro srce, v okviru katere bo NIVEA namenila 20.000 evrov v sklad za izobrazbo otrok iz socialno šibkejših okolij, namreč ambasadorji iz športnega sveta otroke navdihujejo s pogumom za uresničevanje svojih talentov in sanj. In Dejan Zavec jih vsekakor zna navdihniti.

Z boksom je začel povsem po naključju
Voditeljici Alenki Kesar je v intervjuju najprej zaupal, da je z boksom začel povsem po naključju, pri petnajstih letih, pred tem je igral nogomet. “Za boks me je prva navdušila televizija. Potem me je v srednji šoli profesor športne vzgoje poslal na trening nogometa. Nisem našel telovadnice, sem pa našel dvorano, v kateri so boksali, ter tam ostal. Pravim, da je bila to usoda,” je povedal Dejan Zavec, ki je vedoželjnim otrokom pokazal osnovni položaj boksa. “Stopimo v širino svojih ramen, z levo nogo pol koraka naprej in pokrčimo kolena. Potem damo levo roko v višino ličnice, desno pa v višino brade in se sklonimo malo naprej. Tako smo pripravljeni na dvoboj,” je razložil Dejan Zavec.


Najbolj zahtevno je natrenirati psiho
Športni strokovnjaki so dognali, da je boks eden izmed najzahtevnejših športov, in Dejan Zavec temu rad pritrdi. “Bolj kot sami udarci so pomembni elementi, ki jih natreniramo pred tem. Na primer gimnastika, koordinacija, moč in hitrost. Najbolj zahtevno in naporno pa je nato še urediti svojo psiho,” je obrazložil Dejan Zavec, ki je otrokom razkril, da bolj kot vidne poškodbe bolijo udarci v mišice.
Na vprašanje voditeljice, ali mu je bilo kdaj hudo, ko je močno udaril nasprotnika, je odgovoril: “Prvič sem se ustrašil. Pogosto ne razmišljamo, kaj doživljajo drugi ob nas, ob takšnih trenutkih pa. Strah in spoštovanje sta najboljša prijatelja vsakega športnika.”

“Postanete lahko, karkoli si želite”
Otrokom je razložil še, da ni bistveno, koliko ima družina, v kateri odraščajo, ter da ni družine, ki bi imela vse. “Vedno je kakšen manjko, a pogosto vidimo le srečo drugih, svoje pa ne. Čeprav mi ni bilo vedno postlano z rožicami, je že moralo biti tako, da mi je uspelo poprijeti za delo, ne odpovedati v težkih trenutkih in ne stopiti korak nazaj, ampak nadaljevati.”
Na srce jim je položil še, da lahko postanejo, karkoli si želijo, a morajo biti pripravljeni za to trdo delati. “Od želje do cilja je dolga, zanimiva pot. Brez nič ni nič,” je modro zaključil Dejan Zavec.

Tudi otroci so bili odlični novinarji
Otroci: 
Od kdaj ste kurent? Videl sem vas na Ptuju.
Dejan Zavec: Kurenti so mi pri srcu že od malih nog. Intenzivno jih spremljam zadnjih petnajst let. Svojo kurentijo pa imam tri leta.

Otroci: Kdaj ste se začeli ukvarjati z akcijo Podarite nam modro srce?
Dejan Zavec: Akcija traja že vrsto let. Meni kot letošnjemu ambasadorju se zdi pomembno, da drug drugemu dajemo. Ne mislim denarja in sladkarij, veliko je že, če damo sošolcu toplo besedo ali mu pomagamo pri nalogi. Modra srca predstavljajo ravno to, pomoč drugim.

Otroci: Zakaj ste nehali boksati?
Dejan Zavec: Kot vse na tem svetu ima tudi šport življenjsko dobo. Nehal sem trenirati, ker sem prestar, da bi lahko boksal na tako visoki ravni.

Otroci: Koliko zlatih pasov imate?
Dejan Zavec: Misliš tiste, ki sem jih dobil na tekmovanjih, kajne? Mislim, da jih imam osem. Nekatere sem vrnil, trikrat jih braniš, nato jih moraš vrniti.

Otroci: Kateri je najboljši udarec?
Dejan Zavec: Vsak ima svoj najboljši udarec. Jaz pa mislim, da je najboljši udarec znanje.


120 navdušenim otrokom je Dejan Zavec na koncu z veseljem podpisal modra srca, ki si jih bodo lahko za motivacijo nalepili na okno svoje sobe. Še skupinska fotografija in fotografija z učiteljicami, ki so bile nad Zavčevim obiskom ravno tako navdušene kot otroci. Kako tudi ne, znanje o vijuganju skozi življenje in medsebojna pomoč sta še kako pomemben del šole.

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si

Z nadaljevanjem uporabe te strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na spletni strani Grazia.si so nastavljeni na "dovoli piškotke", da bi vam omogočili čim boljše delovanje spletne strani. Pred nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrdite, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri