Slovenska krstna izvedba svetovne uspešnice Teror

Aljoša Ternovšek kot branilec.

 

V Kranjskem gledališču bodo v nedeljo, 3. decembra, na oder postavili slovensko krstno izvedbo velike svetovne uspešnice Teror.

Pod dramsko besedilo se je podpisal Ferdinand von Schirach, sicer odvetnik, specialist za kazensko pravo, in z njim osvojil gledališke odre po vsem svetu ter veliko medijsko pozornost. Njegova drama odpira vrsto etičnih in moralnih vprašanj o politiki, pravu, človekovih pravicah in psihologiji sodobne družbe, ki živi v stalnem strahu pred novimi terorističnimi napadi, pred potovanji, pred življenjem …
Kot je na novinarski konferenci pred nedeljsko premiero povzela dramaturginja Žanina Mirčevska, gre za zgodbo o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno civilno potniško letalo in s tem ubil vseh 164 potnikov, vendar z namenom, da bi rešil 70.000 obiskovalcev nogometnega stadiona, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo. “Res je, tehtal je življenje z življenjem, ampak je poskusil izbrati manjše zlo. Tehtal je tudi, kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepal. V procesu − in to je moč tega teksta − pa vidimo, da stvari niso tako preproste,” pravi Žanina Mirčevska. “V procesu nastajanja te predstave smo veliko govorili o tem, kaj bi se zgodilo, če vojaški pilot ne bi ukrepal. Bi potem imel na vesti tudi tistih 70.000 ljudi?”

 

Darja Reichman kot državna tožilka.

Posebnost: dva konca, odloča občinstvo
Posebnost tega dramskega besedila je, da je avtor predvidel, da na koncu predstave, potem ko se skozi sodni proces, ki ga spremljamo na odru, zvrstijo argumenti tako za obsodbo kot za oprostitev obtoženega, o tem, ali je kriv ali ne, z glasovanjem odločijo gledalci. Glede na njihovo odločitev sta predvidena tudi dva možna konca predstave: razglasitev bodisi obsodilne ali oprostilne sodbe.
Žanina Mirčevska zanimivo dimenzijo tega besedila vidi v tem, da “avtor preda odgovornost gledalcu, ga povabi, da se sam postavi v glavo Larsa Kocha in tudi v pozicijo potnikov, ki so bili žrtvovani”.
Darja Reichman, ki v Terorju nastopa kot državna tožilka, pa meni, da to, kako se bodo o krivdi odločili gledalci, za to predstavo ni najbolj pomembno. “Želim si, da bi predstava sprožila debate, da bi se po tej predstavi pogovarjali, argumentirali stališča, razpravljali, v kakšnem svetu živimo in zakaj živimo v takem svetu. Kaj naredimo, da bi bil ta svet drugačen? Zakaj sistem odpoveduje, mi pa na to vedno znova pristanemo in ne naredimo ničesar? Želim si, da bi se ljudje po tej predstavi pogovarjali in spraševali.”
Tudi režiser Eduard Miler vidi moč te predstave zlasti v argumentiranju. “To delo je za režiserja zelo zahtevno,” pravi Edvard Miler, “saj ima zelo malo prostora za ugledališčenje te predstave. Predstava te vrste lahko živi samo od močnega orožja argumenta.”

 

Miha Rodman kot obtoženi. V ozadju Borut Veselko kot predsednik sodišča.

Foto: Arhiv PG Kranj



 

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si

Z nadaljevanjem uporabe te strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na spletni strani Grazia.si so nastavljeni na "dovoli piškotke", da bi vam omogočili čim boljše delovanje spletne strani. Pred nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrdite, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri