7 stvari, ki jih z lahkoto pustite za seboj v letu 2016

13315401
Pustiti za seboj ali dovoliti, da gre, odstrani eno plast, le zato, da se pokaže nova. Na primer: “pustiti za seboj” vso navlako (v omari ali v mislih) je v resnici uvajanje nove navade organiziranosti in urejenosti (v omarah in v glavi). Ker je uvajanje novih navad notorično naporno opravilo, je transformativna LifeMastery Consultantka Snježana Ristić poskusila spremembe uvesti na “mala vrata”, ne da bi cele dneve porabila za uvajanje novih navad in delovanja. Po vsem tem delu in ker je to njeno delo, z bralci Grazie deli svoj seznam stvari, ki jih mora pustiti za seboj v letu 2016, in vas navdihne, da tu vi naredite svojo listo!

Notranje stvari za pustiti za seboj:

Snježana Ristić

Snježana Ristić

Zamere: naj se še tako trudim in ni mi lahko sami sebi priznati, da so se tudi v letu 2016 našle osebe, s katerimi sem težko shajala. Seveda se ves čas poslužujem tapinga in drugih metod odklanjanja neprijetnih emocij, a včasih enostavno ne zadošča. Zato, sem si naredila cel kup opomnikov, pisnih in elektronskih, da me večkrat na dan spomnijo, da zamero zamenjam z hvaležnostjo. Vedno začnem z “hvaležna sem za____________, tudi če ne vem čemu”. Z vsakim izgovorjenim stavkom se počutim lahkotnejše in včasih se, zakaj pojavi, včasih pa tudi ne, a ker vem, da se zamera ne bo končala le z obračanjem listov na koledarju, ta praksa ostaja še naprej dnevni ritual.
Neodločnost: počasnost odločanja je tortura hujša od same odločitve. Običajno, neodločnost pomeni le to, da poskušam najti način, da se sprijaznim s tem, kar je. Včasih je pa razlog občutek krivde, da si nekaj želim (vam je to poznano?). Kakorkoli, eno in drugo je neprijetno. Zadnjih nekaj let se družim s svetovno uspešnimi ljudi in če bi morala izbrati en skupni imenovalec njihovega uspeha, bi to sigurno bila njihova navada hitrega odločanja. Navada? Ja, sprejemanje odločitev je navada in več te navade si želim v letu, ki prihaja. Ali se lahko zgodi, da bom obžalovala nekatere na hitro sprejete odločitve? Verjetno. Vendar ogromna količina energije, ki se sprosti zaradi navade hitrega odločanja, prinaša tudi neprecenljive koristi.

Treba bi: o “treba bi”, je škoda zgubljati besed. Povečini, ko si kaj takega rečem, to pomeni, da bom sama sebe našla v situacijo, v kateri se v bistvu ne želim znajti in je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodila. Vendar ves ta čas, ko sem pričakovala neizogibno, sem se počutila zelo neprijetno in tega si nihče ne želi, kaj ne? Kaj narediti? Zelo enostavno: prvo, NIČ mi ni treba narediti, lahko pa se odločim, da hočem, da si želim, zato namesto tega na primer, rečem: “Želim si pospravit stanovanje; hočem čuvat vnučke v teh prazničnih večerih, da se ta mlad’ lahko dobijo z družbo.” Poskusite, svet se vam bo spremenil. Nič več, morala bi narediti to in to, ampak “Hočem to narediti in to bom naredila takrat…” in takoj bom izbrala datum in uro, kdaj bom to naredila.
Krivda: krivda je emocionalni znak, da sem naredila nekaj, kar krši nekatera moja lastna pravila in načela, vendar v danem trenutku enostavno nisem zmogla drugače delovati. Občutek krivde ima tudi svoje koristi, a če se ga oklepamo, nam popolnoma poruši naš notranji kompas in sposobnost upravljanja s svojim življenjem. Če sem res naredila nekaj po krivem, potem bom v najkrajšem možnem času naredila to, kar lahko, da zadevo uredim. Če se pa nekaj ne da spremeniti, potem se tudi ne bo iz posipanja s pepelom in obtoževanjem, rodilo nič dobrega. Zato je tudi praksa odpuščanja vsakodnevno opravilo in način življenja. Dokler smo živi, dokler dihamo, je nekaj za oprostiti in odpustiti.

Zunanje stvari, ki jih je treba pustiti za seboj v letu, ki mineva:

Stare beležke: obožujem zapisovati misli, ideje na seminarjih, delavnicah, predavanjih in teh je v preteklih petih letih bilo na tisoče in tisoče ur in police in predali so bili polni beležk, dnevnikov, zvezkov. V njih je vsekakor ogromno koristnega znanja, idej, ki še čakajo na svoj trenutek in nekaj časa po delavnici so zelo koristno branje. Vendar čez čas postane zapisano že del novega načina razmišljanja in delovanja in zato niti ni več potrebe po ponovnem branju (pa tudi časa ni). In naj je bilo še tako boleče, sem tiste zvezke, za katere vem, da jih ne bom več odprla, odvrgla v star papir (priznam, da mi je selitev v novo stanovanje zelo pomagala pri tem), zato, vzemite si čas, da postopoma prelistate vaše zapiske, prenesite še nerealizirane ideje in zamisli v nov dnevnik in staro naj gre v staro šaro.
Oblačila: no, tu se že od prej poslužujem pravila, da če nekaj nisem oblekla več kot leto dni, potem tega ne potrebujem in pika! Razmislite o sledečem: oblačilo, ki ste ga kupili 5, 7, 10 let poprej, je nosila neka druga oseba – to več niste vi. Ta oblačila vas več ne odražajo. Vi ste zdaj druga oseba. Naj vaša oblačila odražajo to novo osebo, ki se poraja v vas.
Klienti, stranke, ki vas izčrpavajo: huda, kaj ne? Mi bi radi pomagali vsem okoli sebe, pa naj so to naši domači, mimoidoči, poslovni partnerji in seveda naše stranke. Ali lahko pomagam vsakemu na tem svetu? Ne. Niti jaz nisem dobra za vsakega, niti ni vsak potencialni klient dober za mene. Enostavno nismo »fit« en za drugega in je škoda energije časa, denarja, znanja ali karkoli drugega, ker ne bo učinka na nobeni strani. To zavedanje, da ne morem biti dobra za vsakogar, je bilo v meni že prej in sem dostikrat, če v moji trgovini ni bilo artikla ali storitve, ki si jo je stranka želela, napotila stranko v sosedno, konkurenčno trgovino. Zdaj vem, da konkurenca ne obstaja, le sodelovanje in so takšne odločitve še toliko bolj lažje in celo v veselje. Odkar sem se naučila te velike lekcije, enostavno povem Univerzumu: “Moj klient si želi to in to” in pride rešitev v obliki klienta, ki si prav to želi. Kaj pa vaši klienti, sodelavci? Kako je videti vaš idealen klient, stranka, sodelavec? Kaj si želite, da si želi? Povejte to Univerzumu in bodite v resnično pomoč tistim, ki so upravičeno deležni vaše pomoči in usluge.

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si