Najbolj neposredna vizualna sprememba, ki jo je Anderson uvedel že z moško kolekcijo SS26, je bila ponovna uvedba originalnega Dior logotipa iz leta 1946, zasnovanega v Cochin pisavi. Ta serifna tipografija se razlikuje od prejšnjega, sodobnega vse-velikega (uppercase) logotipa, ki je bil prisoten od okoli leta 2016 dalje in ga je Dior uporabljal na oblačilih, embalaži in komunikaciji v digitalnem svetu.
Nova (stara) tipografija prinaša občutek francoske grafične tradicije in arhitekturne elegance, ki je bila temelj Diorjeve estetike že od ustanovitve hiše. Namesto homogenosti in nevtralnosti je Cochin logotip bolj človeški, z mikro-nepravilnostmi in klasičnim ritmom, ki bogati vizualni jezik znamke.
Pomembno je poudariti, da rebrand ne pomeni popolnega izbrisa zgodovinskih elementov. Anderson ne ukinja slavno znanega Oblique monograma — tistega diagonalno ponavljajočega se vzorca, ki je postal eden od simbolov Diorjeve modne identitete v preteklosti — ampak ga postavlja v dialog s tradicionalnim logotipom. V tej novi vizualni hierarhiji tipografija postane organizatoren tekstovne komunikacije (etikete, napisi, embalaža), medtem ko monogram še naprej bogati tkanine, dodatke in teksture.
To, kar razlikuje Andersonovo vizijo Diorja od prejšnjih obdobij, ni le dizajn oblačil, temveč popolna integracija tipografije, narativov in simbolike v močan, prepoznaven jezik znamke. Namesto, da bi bil Dior le še ena luksuzna hiša z minimalistično estetiko, kot je bil primer z uniformnim uppercase logotipom, now se vrne k bogati pripovedi in kulturni globini, hkrati pa ostaja relevantna in sveža za sodobno publiko.
