Christian Dior je z zbiranjem oči modnega sveta na pariškem tednu mode ponovno postavil visoka pričakovanja. SS26 ni le še ena kolekcija; je prelomnica — prvi ženski prêt-à-porter, ki ga je za Dior ustvaril Jonathan Anderson, eden izmed najbolj pričakovanih kreativnih premikov tega leta.
Jonathan Anderson, prej poznan po svojem delu pri Loewe, je prevzel žezlo kreativnega direktorja pri Diorju. Ta kolekcija predstavlja dialog z dediščino hiše, hkrati pa tudi iskren poskus redefinicije klasičnih kodov — ne kot izbris, temveč kot reinterpretacija.
Tematski referenti in navdih
Anderson je odprl kolekcijo z video-homagom, v katerem so se vrstile arhivne podobe Diorjevih predhodnikov — Christian Diora, Galliana, Maria Grazia Chiuri in drugih. To je bil jasno sporočilo: ne zanika se zgodovina, ampak jo je mogoče poklepetati z njo.
Še posebej so se izpostavljale ikone hiše: Bar jakna, silhuete iz arhivov, volumen oblek z referencami na 18. in 19. stoletje (panniers, bustles), drapiranja in pliseji. Obenem Anderson ni le kopiral — izumljal je znova, prilagajal strukture, raztege, kratke krila, mikro različice klasike.
Silhuete, proporcije in kroji
Bar jakna, ena izmed najbolj prepoznanih oznak Diorja, je bila skrajšana (“shrunken”), z rahlimi silhuetami, odprtimi rezi, tudi s šlihom zadaj — manj strogo strukturirana in bolj igriva.
Druga značilnost: kontrast med dragoceno formalnostjo in vsakdanjo obleko. Skoraj teatralne obleke, pogosto z volumni, drapiranjem in “draped backs”, ter hkrati denim, mini krila, krila s pliseji, casual toni, ki uravnotežujejo izvedbo.
Proporcije so bile igrive: mini-krila, krila z volumnom zadaj, kontrasti med kratkim zgoraj in dolgim spodaj, med ozko pasjo in razkošnim krilom.
Materiali, barve in detajli
Paleta je bila relativno zadržana: nevtralne barve (črna, bela, krem), odtenki sive, pa tudi nežne barve, kot je bledo modra, zelena. Tkanine in obdelava so bile spoštljive do obrtniške tradicije: vezenine, čipke, pliseji, aplikacije, drapiranja — pogosto s referencami na arhivske oblike, a v moderno izvedbo. Veliko pozornosti je bilo namenjeno dodatkom: čevlji s pentljami (“bow pumps”), elegantne loafers opcije, voluminozni in skulpturalni klobuki, torbe z novimi detajli.
Dior SS26 ni le estetski dogodek, ampak manifest preoblikovanja — način, kako se hiša spoprijema z lastno zgodovino in jo hkrati približuje sodobni ženski. Andersonova vizija postavlja “empatijo z zgodovino” kot središče: nepopolno, ne strogo arhivsko, ampak občutljivo do korenin, hkrati pa radovedno v prihodnost.
Kolekcija je bila dobro sprejeta — pohvale za drznost, za sposobnost združevanja Diorjevega preteklega značaja z nečim svežim, mlajšim, igrivejšim. Ni pa bila brez kritik: nekateri so omenjali, da so bili nekateri kosi preveč “modni” ali “eksperimentalni” za klasično Dior publiko, in da bo potrebno videti, kako bo to preneseno v komercialne linije.
V vsakem primeru SS26 pomeni obetaven začetek nove dobe — Anderson postavlja temelje, po katerih bo Dior najbrž potoval še nekaj sezon.
Foto: Catwalk Pictures
