Nekateri modni kosi pridejo in gredo. Drugi pa se po nekaj letih nenadoma vrnejo v kolektivni spomin interneta. Med slednjimi so tudi nenavadni čevlji JW Anderson iz leta 2023, silhueta, ki je stopalo spremenila v nekaj med modnim dodatkom, živalsko šapo in popolnim internetnim absurdem.
Jonathan Anderson je pri kolekciji jesen/zima 2023 znova pokazal, zakaj ga moda pogosto opisuje kot oblikovalca, ki rad briše mejo med uporabnim in nenavadnim. Njegovi mačji čevlji so imeli izrazito oblikovan sprednji del, ki je posnemal veliko šapo velike mačke, jaguarja ali tigra. Vogue jih je ob predstavitvi opisal kot novega tekmeca kultnim Margielinim Tabi čevljem.
In ravno to je bilo pri njih tako zanimivo. Niso poskušali izgledati elegantno na klasičen način. Bili so igrivi, rahlo bizarni in skoraj risankasti. Anderson je absurd vzel resno in ga spremenil v luksuzni modni objekt.
foto:jwanderson/instagram
Moda ima čudno navado, da se najbolj nenavadni kosi po nekaj sezonah začnejo zdeti presenetljivo sveži. Kar je bilo leta 2023 videti kot “preveč”, lahko nekaj let pozneje deluje kot točno tista stvar, ki manjka sodobni garderobi.
Tudi širši trend je bil že takrat očiten. Leta 2023 se je na modnih pistah pojavilo več obutve, ki je stopalo spreminjala v živalsko šapo ali krempelj. JW Anderson je bil pri tem eden najbolj prepoznavnih primerov.
Internet pa ima rad prav takšne kose: dovolj čudne, da postanejo meme, in dovolj dobro oblikovane, da jih je mogoče dejansko nositi.
foto:jwanderson/instagram
Morda je največji kompliment za dizajn to, da ga ljudje po nekaj letih še vedno iščejo, omenjajo in objavljajo. Tudi skupnosti ljubiteljev JW Andersona še vedno razpravljajo o njegovih paw čevljih kot o enem izmed najbolj igrivih dizajnov znamke.
To je tudi razlog, zakaj se danes pojavlja občutek, da jih internet želi nazaj. Ne zato, ker bi bili praktični. Prav nasprotno. Njihova vrednost je v tem, da so popolnoma nepotrebni, a hkrati nepozabni.
In morda je prav to bistvo JW Andersona: ustvariti čevelj, ob katerem se najprej vprašaš “Kaj sploh gledam?”, nato pa nekaj let pozneje “Zakaj tega ni več?”
