Kdaj smo prvič seksale (po porodu)?

Codice DB: 76867Pred dnevi je Grazia sedela na večerji s prijateljicami. S tremi prijateljicami. Odrasle ženske smo. Doživele smo poroke, rojstva otrok, ločitve, bolezni, smrti. Zdaj smo velike punce. In lahko govorimo o čemer koli. Tudi o seksu. Mirno, brez zadržkov. Vemo, da ne bo nobena od nas sodila druge. Vemo, da smo v svoji skupnosti varne. To je neprecenljivo. Vem, da veste, o čem govorim. Po drugem kozarcu rdečega vina je pogovor nanesel na seks po porodu. Kdaj smo prvič seksale po porodu? Kako je bilo? Tri različne zgodbe. Ena je prvič seksala po šestih mesecih, druga po treh, tretja po letu dni. Prva si seksa sploh ni želela, ampak je ugodila partnerju, druga si ga je želela, a je čakala na pravi čas, tretja bi si raje odsekala nogo kot seksala kadar koli v obdobju enega leta po porodu. Tri izkušnje. Kot je milijon zgodb o poporodnem seksu. Res pa je, da telo po porodu potrebuje čas, da se sestavi, še najbolj pa potrebuje čas glava. Da se znova postavi v svoje življenje. Nekatere ženske materinstvo popolnoma spremeni, nekatere matere poskušajo obdržati svoj ‘stari’ način življenja ob materinstvu, večina pa kombinira. A telo se spremeni. Želja po seksu se spremeni. Pri nekaterih gre na bolje, tudi seks postane boljši, nekaterim pa libido zamre za nedoločen čas. Grazia je slišala tudi, da se nekatere ženske bojijo, da bi prehitro vnovič zanosile, ne najdejo pa primerne kontracepcije, saj večina doji. Skratka, ni preprosto. Ni enoznačno. A Grazia je prepričana, da mora moški svojo žensko izbezati nazaj. Mora jo priklicati. Da si bo znova želela biti njegova ljubica.

To tezo je potrdila tudi strokovnjakinja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Resnično je med ženskami, ki so že rodile, dilema, katero kontracepcijo uporabiti. Podatki kažejo, da je stopnja neželene nosečnosti v prvih dveh letih po porodu večja kot pri splošni populaciji žensk v rodni dobi. “Število neželenih nosečnosti oziroma dovoljena splavnost v Sloveniji v zadnjih letih upada – izjema je bilo leto 2014, ko je bilo število dovoljenih splavov po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje spet nekoliko višje v primerjavi s prejšnjimi leti, tj. 8,89/1000 žensk, starih 15–49 let, v primerjavi z 8,66/1000 žensk v letu 2013,” nam je povedala ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med., in dodala, da je temeljit pogovor o kontracepciji zelo pomemben del poporodnega pregleda, na katerega se ženska naroči šest tednov po porodu. Pri svetovanju o kontracepciji po porodu zdravniki upoštevajo strokovne smernice. Izbor metode je odvisen tako od dojenja, zdravstvenega stanja ženske kot tudi od njenih želja in pričakovanj, nam je še pojasnila.

Lahko ženska zanosi, če doji?

Dojenje kot metoda kontracepcije (t. i. metoda laktacijske amenoreje) je lahko učinkovito le v primeru, ko so izpolnjeni trije pogoji: da gre za izključno dojenje, samo v prvih šestih mesecih po porodu in da ženska še ni dobila menstruacije. Ob izpolnjenih vseh treh pogojih zanosita dva odstotka žensk. “Ko se zmanjšata pogostnost in trajanje dojenja, se poveča delovanje jajčnikov. Pri doječih materah se tako prva menstruacija v povprečju pojavi 28. teden po porodu, ovulacija (tj. čas v menstruacijskem ciklusu, ko se iz jajčnika sprosti jajčna celica) pa v povprečju 34. teden po porodu. Pri ženskah, ki ne dojijo, se menstruacija pojavi še prej, v povprečju že od štiri do šest tednov po porodu, prva ovulacija pa v povprečju 45. dan po porodu,” pravi ginekologinja. Čeprav se med doječimi materami pogosto pojavlja strah pred uporabo hormonske kontracepcije zaradi morebitnega vpliva na dojenje in dojenčka, je ta odveč, saj so določene metode hormonske kontracepcije varne tudi za doječe matere in se jih lahko začne uporabljati že takoj po opravljenem poporodnem pregledu pri izbranem ginekologu. “Tako imajo doječe matere v Sloveniji na voljo progestogensko kontracepcijo, ki je lahko v obliki depo injekcij (na voljo le v določenih zdravstvenih organizacijah) ali v obliki kontracepcijskih tablet s progestogenom desogestrelom, ki so na voljo na zdravniški recept in se jemljejo neprekinjeno, po ena dnevno vsak dan ob približno istem času. Če ženska doji le delno, se na poporodnem pregledu lahko načeloma že predpiše tudi kombinirana hormonska kontracepcija, ki poleg progestogena vsebuje še estrogen (večina kontracepcijskih tablet na našem tržišču, kontracepcijski obliž, nožnični obroč), nobenih zadržkov za predpisovanje pa ni več po šestih mesecih po porodu, ne glede na dojenje,” raznovrstnost kontracepcije po porodu pojasnjuje Graziina strokovno podkovana sogovornica.

Codice DB: 76871

SOS: jutranja tabletka

Nedoječim materam lahko v skladu z njihovim zdravstvenim stanjem na poporodnem pregledu zdravniki predpišejo katero koli metodo kontracepcije ali vstavijo maternični vložek. Če ima ženska nezaščiten spolni odnos in se boji, da je zanosila, gre lahko po t. i. nujno kontracepcijo. ‘Jutranjo tabletko’ je v Sloveniji mogoče brez recepta kupiti v lekarnah; vsebuje lahko levonorgestrel ali ulipristalacetat. Previdnost je zaradi izločanja v mleko potrebna pri doječih materah, kjer je treba ravnati v skladu z navodili proizvajalca. Tinkara Srnovšrnik, dr. med.: “Ne glede na dojenje lahko ženske začnejo uporabljati kondom, spermicide, diafragmo in/ali izvajati prekinjen spolni odnos že takoj po porodu, sami spolni odnosi pa se odsvetujejo do poporodnega pregleda po šestih tednih pri ginekologu. Žensko opozorimo na manjšo učinkovitost omenjenih metod kontracepcije. Sterilizacija, ki je zelo učinkovita, vendar nepovratna metoda kontracepcije, se lahko opravi v prvih sedmih dneh ali po šestih tednih po porodu, ne glede na dojenje.” Vsa kontracepcija (razen kondoma, spermicidov in diafragme) je v Sloveniji dostopna brezplačno, saj jo v celoti krije osnovno zdravstveno zavarovanje.

slika-02

 

Izbira je vaša

Če se želi ženska izogniti depo injekcijam vsake tri mesece ali dnevnemu jemanju tablet, ima na voljo tudi maternični vložek, bodisi s hormonom levonorgestrelom bodisi brez njega (bakren). Maternični vložek se lahko vstavi v maternico že na poporodnem pregledu, tudi po carskem rezu. Hormonski maternični vložek se lahko vstavi za tri ali pet let (odvisno od njegove velikosti), bakreni pa za pet let. Obe vrsti poleg praktičnosti uporabe odlikuje še visoka kontracepcijska učinkovitost, ki je primerljiva s sterilizacijo, hormonski maternični vložek pa poleg tega običajno še precej zmanjša količino menstrualne krvavitve.

 

Foto: Stylander Stephanie, Klemen Prepeluh

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si

Z nadaljevanjem uporabe te strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na spletni strani Grazia.si so nastavljeni na "dovoli piškotke", da bi vam omogočili čim boljše delovanje spletne strani. Pred nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrdite, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri