Od aprila do septembra, ko so aristokrati zaprli svoje veličastne vile, so se na riviero zgrinjali boemi vseh časov. Stvari so se morale zgoditi, ko so se združili ljudje, kot so F. Scott Fitzgerald, Picasso in Stravinsky. Ko pa so se pridružile še Zelda Fitzgerald, Dora Maar in Bronislava Nijinska, da ne omenjam Dorothy Parker, Josephine Baker in Isadora Duncan, so ženske zagotovo naredile skok od muze do maestra.
Na s soncem prepojenih plažah so bile zasnovane mojstrovine, uveljavljeni manifesti in kovan brezčasen videz: Riviera style. Nihče ga ni nosil bolje od Reneé Perle. V zgodovinskih knjigah je uvrščena kot tiha muza in ljubica fotografa Jacquesa-Henrija Lartigueja saj se pojavlja na njegovih najbolj nepozabnih slikah in si vsekakor zasluži večje zasluge. Naslikala je na stotine nenavadnih avtoportretov. Ikoničen pa je tudi njen “arhitekturni” videz, ki je hrbtenica kolekcije Max Mara; majice brez hrbta, voluminozne platnene mornarske hlače, sončni klobuki s širokimi krajci in dolga, ohlapna krila, ki objamejo boke.
Tako kot Reneé Perle pooseblja modo, tako Eileen Gray pooseblja arhitekturo. V Roquebrune-Cap-Martin Gray je zgradila E1027, obmorsko vilo zase in za svojega ljubimca, ki prikazuje njen edinstven, ženstveni pogled na modernizem. Revščina moderne arhitekture izhaja iz atrofije čutnosti, je dejala. Izziva togo premočrtnost moških mojstrov, tloris Gray vključuje občasno krivuljo. Max Mara sledi zgledu z vijugastim pristranskim krojem, pogumni novi femininizem se kaže tudi v ekstravagantnih pentljah, potiskanih s cvetjem.
E1027 ima pridih ročne izdelave, opomnik, da je to dom za žensko in moškega, ne stroj. Pri Max Mari je vsak kos zasnovan ne le za nošenje, ampak tudi za življenje. Max Mara torej predstavlja serijo popolnih videzov v sivi liniji oziroma linio greggio – neobdelanem, neobdelanem lanu, ki je včasih videti kot vreča, z neobdelanimi robovi z resicami. In seveda klasični arhitekturnimi plašči Max Mara, ki prevzamejo mehko privlačnost na soncu pobeljenih kopalnih plaščev.
