Ljubiteljski gledališčniki in filmarji ustvarjali v Izoli
»Sploh nimam besed. Težko je v nekaj stavkih povzeti vse občutke in procese, ki so se dogajali. Naučila sem se, da so besede včasih odveč, da občutkov ni treba vedno premišljati in analizirati, da je včasih dovolj, da izklopimo um in se bremen znebimo izključno preko fizičnega telesa. Da je naše telo pravzaprav orkester in če ga dovolj dobro poznamo, se lahko izražamo izključno preko tega medija, ki je naše največje orodje. Tu in tam se moramo ustaviti in pustiti telesu, da dela, kar čuti, brez razuma.«
Taja Rihtaršič, 25 let, udeleženka delavnice Variacije samih sebe – delavnica igre in fizičnega gledališča (mentor: Klemen Janežič)
IZOLA – Konec avgusta je Izola gostila poletne gledališke in filmske delavnice v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), namenjene ljubiteljskim igralkam, igralcem in filmarjem. Udeleženci in udeleženke vseh starosti, od najstnikov do starejših, so spoznavali svet gledališča na dveh delavnicah – Preko vsebine do izraza, ki jo je vodila igralka Nina Ivanišin in Variacije samih sebe pod mentorstvom igralca Klemna Janežiča. Veščine filmskega ustvarjanja pa so predajali igralca Jurij Drevenšek in Nika Rozman ter mladi direktor fotografije Sašo Štih na delavnici Igra pred kamero in ustvarjanje igranega filma.
»Cilj delavnic je, da udeleženci dobijo orodje za oblikovanje svojih predstav,« je povedal Klemen Janežič.
Kot je povedala Nina Ivanišin, ki je letos prvič sodelovala na delavnicah JSKD v vlogi mentorice, je bila izkušnja zanjo izjemna. »Tudi sama sem začela igrati v srednji šoli v gledališki skupini na Prvi gimnaziji Maribor. Tovrstno delo je priložnost, da se spoznaš, hkrati pa je to varen prostor komuniciranja in izražanja, kar je izjemno pomembno zlasti za mlade.«
Jure Drevenšek je izpostavil, da je namen delavnice udeležence usmerjati od teoretičnih osnov do končnega izdelka. »Razložimo osnovno abecedo filma, ki jo potem udejanjijo skozi praktično delo. Prek napak je najbolj razvidno, na kaj vse je treba biti pozoren. Udeleženci, tokrat so bili stari od 14 do 67 let, so sami posneli material in ga zmontirali, na koncu delavnice pa je sledil skupni ogled in pogovor.«
»Na delavnice filmskega ustvarjanja v Izolo sem prišla po nova znanja in izkušnje, ki jih bom koristno uporabila pri svojem nadaljnjem delu. Všeč mi je bila medgeneracijska izmenjava, saj smo sodelovali udeleženci različnih starosti, znanj in izkušenj. Bilo je naporno, a tudi zabavno. Sama sem režirala in posnela film z naslovom Figa,« je povedala Sergeja Šorli, ki v Osnovni šoli 8 talcev Logatec uči slovenski jezik in film kot izbirni predmet.
Letošnje delavnice so zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo koronavirusa, potekale nekoliko drugače. Omejene so bile namreč le na udeležence in udeleženke iz Slovenije, čeprav imajo sicer mednarodni značaj. Gledališkim delavnicam z več kot dvajsetletno tradicijo so se priključile tudi filmske delavnice. Zaradi omejitev so se delavnice tokrat namesto z javno zaključile z interno predstavitvijo – z dvema gledališkima produkcijama in projekcijo dveh, na delavnici nastalih kratkih filmov.