Pri nekaj manj kot 10 % nosečnic se pojavi sladkorna bolezen, ki po porodu večinoma izzveni. Če ni zdravljena, pa lahko povzroča zaplete pri materi in plodu. Število žensk, ki zbolijo za to obliko sladkorne bolezni, se povečuje, tako kot tudi v splošnem narašča število odkritih primerov te bolezni.
Sladkorna bolezen v času nosečnosti sicer ni zelo pogosta, so pa tiste ženske, ki jo imajo, podvržene večjemu tveganju, da bodo pozneje v življenju zbolele za sladkorno boleznijo tipa 2. Najpogosteje se sladkorna bolezen pojavi po 24. tednu nosečnosti, zato se takrat opravljajo presejalni testi; če ob prvem pregledu ni bila odkrita sladkorna bolezen, se pri vseh nosečnicah v obdobju med 24. in 28. tednom opravi presejalni test, ki je hkrati tudi diagnostični.
Kateri so dejavniki tveganja?
Sladkorna bolezen se v nosečnosti pojavi zaradi premajhne sposobnosti trebušne slinavke, da bi povečala izločanje insulina, po katerem so potrebe v nosečnosti večje. Dejavniki tveganja so prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen v ožji družini in pri sorojencih ter že pred nosečnostjo prisotno bolezensko stanje, ki ga imenujemo odpornost na insulin.
Tipičnih znakov za nosečniško sladkorno bolezen ni, zato so pomembni laboratorijski testi, ki jih priporočajo tako Svetovna zdravstvena organizacija, kot druge mednarodne ter slovenske smernice.
Nosečnostno sladkorno bolezen lahko večinoma obvladujemo z natančno predpisano prehrano in redno telesno dejavnostjo, če pa to ne zadostuje, nosečnici večinoma zdravnik predpiše insulin. Primerno zdravljenje je ključnega pomena za zdravje mame in otroka, kajti predvsem hiperglikemija (visoka raven krvnega sladkorja) lahko povzroči številne zaplete pri plodu, ki lahko tudi ogrozijo njegovo življenje. Novorojenček ima pogosto visoko porodno težo, kar je vzrok za večje število porodnih poškodb in carskih rezov, moteno je lahko tudi delovanje notranjih organov pri otroku, kar lahko povzroči dihalno stisko, izrazito zlatenico in hipoglikemijo, pa tudi motnje v uravnavanju ravni kalcija in magnezija pri otroku po rojstvu.
Pomembno pa je, da urejena glukoza v času nosečnosti v veliki meri zmanjša tveganje za vse naštete zaplete, tako za mamo kot otroka.
V svetu čedalje več oseb s sladkorno boleznijo
V Sloveniji je sladkorna bolezen še vedno najpogostejši razlog za obisk zdravnika, število diagnosticiranih pa se povečuje. Posebej zaskrbljujoče je visoko število neodkritih primerov, na kar so opozorili tudi na okrogli mizi z naslovom Kako premagati sladkorno bolezen?, ki jo je ob prihajajočem Svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z STA. Po podatkih NIJZ, ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Predsednik Zveze, Robert Gratton, zato kot eno izmed rešitev za bolj zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju.
Stroka kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo (sem spadajo seveda tudi nosečnice s sladkorno boleznijo), kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije.
