Teden z znamko Cartier v Ljubljani

Draguljarna Malalan je nedavno postala ekskluzivni prodajalec zapestnih ur Cartier v Sloveniji in na Hrvaškem, novo sodelovanje pa bodo obeležili s tednom, ki bo v celoti posvečen tej svetovno znani francoski hiši. V Ljubljani bo za skoraj 10 dni na voljo ekskluzivna kolekcija najbolj prestižnih ur Cartier, ki si jih lahko ogledate v izložbi ali pa na individualni prezentaciji na Mestnem trgu 21 od danes do 25. novembra.

Zgodba znamke Cartier se je začela, ko je Louis-François Cartier v štiridesetih letih 19. stoletja odprl majhno zlatarsko delavnico. Trdo delo se je zares obrestovalo šele dve generaciji pozneje – ime Cartier so v svet ponesli njegovi vnuki, med katerimi posebej pomembno vlogo igra najstarejši Louis, ki je zaslužen za dobršen del urarske kolekcije Cartier in predvsem za to, da so ure danes skorajda nujen del okrasa tako moškega kot tudi ženskega zapestja.

Louis Cartier je bil privlačen, samozavesten in šarmanten, gibal se je v blišču visoke družbe, se izkazal kot poznavalec arhitekture in umetnosti ter kot mentor radodarno podpiral kreativne in motivirane ljudi z dobrimi idejami. Posledica takšnega življenjskega sloga je velik del urarskih kreacij, ki jih je zasnoval sam ali pa jih je navdahnil celo po svoji smrti.

Santos de Cartier

Eden od tistih, ki so spodbudili kreacijo urarske ikone, je bil brazilski boem Albert Santos-Dumont, čigar življenje se je vrtelo okrog organiziranja razkošnih zabav v vili na Elizejskih poljanah, športni fokus pa mu je predstavljalo tekmovalno letalstvo.

Dirke proti štoparici so na sploh težavne, ker je treba skozi cilj prileteti znotraj določenega časovnega intervala. Cartier je ob druženjih s Santosom pogosto slišal pripombe o nepraktičnosti tedanjih malih in nenatančnih zapestnih ur in se odločil, da za prijatelja po vzoru takratnih enostavnih pilotskih ur zasnuje boemsko različico zapestnega časomerilskega instrumenta: nastala je ura Santos de Cartier, ki je še danes ena od najbolj priljubljenih ur s podpisom Cartier.

Tank de Cartier

Genij, ki ga predstavlja Louis Cartier, se kaže predvsem skozi to, da je navdih za svoje delo črpal iz vseh mogočih smeri, razen iz klasičnega urarstva. Med prvo svetovno vojno je denimo ena od idej vzklila prav med obiski različnih vojnih front: z zanimanjem je namreč opazoval specifično obliko Renaultovega tanka FT-17, ki je bila hkrati oglata in okrogla. V glavi tega kultnega oblikovalca so se začele risati ideje za novo mojstrovino.

Zapestne ure tistega časa so praviloma definirale mehke krivulje in nič čudnega ni, da linije, ki jih je v obliki ure Tank ujel Louis Cartier, temu predstavljajo pravo nasprotje. Za piko na i je Cartier uro poimenoval z moškim pridevnikom »le tank«, namesto s takrat splošno uveljavljenim ženskim »la montre«. Cartier Tank je danes brez dvoma najbolj prepoznavna ura te znamke, nad njim pa se v 21. stoletju dame in gospodje navdušujejo tudi zato, ker je bil Tank de Cartier opažen v mnogih filmih, nosila sta ga John F. Kennedy in pozneje Jacqueline Kennedy, potem denimo Elizabeth Taylor in vsi njeni možje, ki so ure dobili v dar prav od nje, Tank pa naj bi bil tudi najljubša ura princese Diane.

Panthère de Cartier

Vir navdiha, ki je skupen večjemu delu moških romantikov, so seveda dame. Takšno je Louis Cartier našel v francoskih aristokratskih krogih, v katerih se je takrat vrtela tudi Coco Chanel in njenih mnogo ljubimcev. Ljubezen svojega življenja je prepoznal v Jeanne Toussaint, s katero sta kot kreativni duet izdelala precej ikoničnih ur z motivom panterja.

Ta je še danes eden od simbolov znamke Cartier, v kolekciji zapestnih ur pa se kaže skozi kolekcijo Panthère de Cartier, ki je bila predstavljena leta 1983. Gre za fuzijo urarske zapuščine, draguljarskega mojstrstva ter elegance in prefinjenosti te veličastne živali. Panthère de Cartier je zapestna ura, ki je kmalu postala simbol za tisto divjo energijo ženstvenosti, ki jo globoko v sebi nosi prav vsaka ženska.

Obiščite draguljarno Malalan pobližje spoznajte kolekcijo najbolj prestižnih ur Cartier.

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si