Z Barbie si lahko, kar si želiš!


Zagotovo imate tudi vi ohranjeno kakšno zgodbo iz otroštva, v kateri glavno vlogo igra prav punčka Barbie. Pa veste, kdo je kriv, da smo lahko z Barbie igrale različne vloge? Ruth Marianna Handler. Za Ruth je Barbie vedno pomenila dejstvo, da ima ženska izbor.

Ruth je leta 1959 v moško prevladujoči industriji igrač svetu predstavila Barbie in dokazala, da si lahko, karkoli si želiš. Zato se GRAZIA strinja, da je Barbie enako aktualna tudi danes! Je navdih za številne generacije deklic po vsem svetu. Je simbol, ki je bil vedno zvest sebi, simbol, ki je domišljiji deklic vedno dajal prosto pot, ter simbol, ki je vedno sporočal, da omejitve ne obstajajo. Tako že več kot 57 let deklice z Barbie uživajo v svoji domišljiji in sanjah, uživajo v lepoti in možnostih tega sveta, se upirajo svojim strahovom, uresničujejo svoje cilje in sanje, napredujejo in ustvarjajo svojo prihodnost, čutijo sebe in imajo možnost biti takšne, kot si želijo – lahko so karkoli!
#LahkoSemKarkoli

Svojo posebno izkušnjo z Barbie so za aktualno številko GRAZIE zaupale tudi GRAZIA urednice.

“Eden najlepših otroških spominov je vezan prav na igro z Barbie, ko sva s sestrico predsobo spremenili v pravo Barbie kraljestvo, v katerem ni manjkalo rožnatih kabrioletov, letečih ponijev in seveda pravih ljubezenskih dram!”
Tesa Jurjaševič, modna urednica GRAZIE

“Barbie je bila v mojem otroštvu kar boleča tema. Zelo dolgo sem si je želela in na koncu mi jo je oče s službenega potovanja v tujino res prinesel. No, on je mislil, da je to Barbie, v resnici pa je na škatli pisalo Gaby … in punca je imela rjave lase! Čisto razočaranje, ki ga starši niso razumeli, jaz pa sem prijateljice prepričevala, da je to boljše kot Barbie. Niso mi verjele, pa saj si še sama nisem. Tako sem otroštvo preživela brez prave, originalne dolgolase blondinke – in danes na to gledam čisto drugače kot takrat!”
Katarina M. Bajt, izvršna in lepotna urednica

“Veliko lepih spominov me veže na igračko, ki je bila zame veliko več – bila je moja prijateljica. Včasih smo se s sosedami iz bloka dobile na hodniku v 4. nadstropju, razgrnile odejo po tleh in se dolge ure igrale s svojimi barbikami. Seveda so bile vedno bolj zanimive tiste, ki jih sama nisem imela. (Smeh.) Včasih pa sem se z barbikami igrala sama v svoji sobi in mama je večkrat prišla preverit, ali imam koga na obisku, tako zelo “živahni” so bili njihovi (berite: moji) dialogi.”
Špela Štamol, glavna urednica GRAZIE

“Bila sem stara kakšnih šest, sestra pa pet let. Za božič sva dobili Barbiko, ki je upogibala komolce in kolena ter imela lepe dolge blond lase. Nekaj dni po božiču sva vstali pred staršema. Sestra mi je predlagala, da bi se šli igrat kozmetični salon. Ona je Barbiki z maminim rdečim lakom za nohte nalakirala nohte (berite: skoraj cele roke), jaz pa sem ji lase ostrigla na zelo kratek paž. Ko je mama videla Barbiko, seveda z rezultatom najinega lepotnega tretmaja ni bila najbolj zadovoljna, medve pa. (Smeh.) Potem sva to Barbiko oblekli v Kena in sva imeli eno, ki je bila moški, in eno, ki je bila ženska. Ampak to je že druga zgodba.”
Janja Adanič Vratarič, urednica grazia.si

 

Besedilo: Špela Štamol

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si