Ženske v umetnosti Klimta, Schieleja in Kokoschke

V razstavni galeriji Spodnjega Belvedera na Dunaju bo od 22. oktobra do 28. februarja 2016 na ogled razstava „Klimt/Schiele/Kokoschka in ženske“ („Klimt/Schiele/Kokoschka und die Frauen“), ki odstira razlike in podobnosti v upodobitvi žensk vodilnih umetnikov na začetku 20. stoletja in se osredotoča na štiri glavne teme: portret, (ljubezenski) par, mati in otrok ter akt.

Oskar Kokoschka

 

Na začetku 20. stoletja so številne družbene in gospodarske spremembe kot tudi sprememba miselnosti pod vprašaj postavile tradicionalne vloge spolov. Vlogi moškega in ženske sta postajali vedno bolj enakopravni. Odkrito priznavanje želje po seksualnosti tako z moške kot tudi ženske plati je razburkalo avstrijsko umetnost 20. stoletja, kar se je odražalo tudi v delih vodilnih umetnikov.

Gustav Klimt, Egon Schiele und Oskar Kokoschka so „žensko vprašanje“, kot je bila takrat na splošno poimenovana ta tematika, obravnavali vsak na svoj način, med njihovimi deli pa lahko potegnemo tudi vzporednice. Razstava „Klimt/Schiele/Kokoschka in ženske“ se posveti ravno tem razlikam in skupnim značilnostim ter prinaša vpogled v odnose med spoloma v zgodnjem 20. stoletju kot tudi v izvor moderne identitete spolov. Razstava se osredotoča na štiri glavne teme: portret, (ljubezenski) par, mati in otrok ter akt.

Egon Schiele

Klimt je slikal elegantne portrete živahnih barv, pri katerih je bila osebnost portretiranca potisnjena v ozadje, na sliki pa izstopa bogata ornamentalna podlaga. Schiele in Kokoschka sta v nasprotju s tem svoje modele potisnila v slikarsko praznino.

Tudi motiv matere z otrokom je doživel spremembo. Na splošno so bile ženske kategorizirane kot Madone (krepostne in materinske) ali vlačuge (seksualno nenasitne). Klimt in Schiele sta to dihotomijo spremenila in upodabljala akte nosečih žensk in gole matere. S tem sta vzpostavila povezavo med materinstvom in žensko seksualnostjo.

 

V delih Klimta, Schieleja in Kokoschke se odraža njihova vera v romantično ljubezen, povezavo dveh sorodnih duš, ki je zapečatena z erotično strastjo. Klimt je motiv ljubezenskega para povzdignil na alegorično raven, medtem ko sta oba ekspresionista v svoja dela vključila tudi osebne izkušnje.

Na začetku prejšnjega stoletja se je strah moškega pred žensko seksualnostjo odražal v konceptu femme fatale, temi, ki se je pojavljala tudi pri Klimtu. Klimtovi akti so zapeljivo lepi in v velikem številu njegovih očitno erotičnih risb so polni pasivnosti, ki meji na nezavest. Schiele in Kokoschka sta akte upodabljala bolj ostro. Oglate črte omejujejo ženske obline, neenotna barvitost izžareva nelagodje. Drugače kot pri klasičnem aktu tu izgleda, da se ženske zavedajo, da so opazovane in občasno delujejo neprijetno vznemirjene. Schiele ženske prikazuje v navpičnem položaju, kar je v nasprotju z estetiko klasičnega akta. Akti Schieleja in Kokosche ter prav tako Klimtovi odstirajo prikrit moški strah. Kljub temu so vsi trije slikarji prepoznali avtonomijo ženske v doslej še nepoznani luči.

Podobni prispevki

Copyright 2015 - www.grazia.si

Z nadaljevanjem uporabe te strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na spletni strani Grazia.si so nastavljeni na "dovoli piškotke", da bi vam omogočili čim boljše delovanje spletne strani. Pred nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrdite, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri