Slikarska razstava Simfonija zaznav je enajsto dejanje v seriji samostojnih razstav, ki jih slovenska akademska slikarka Nuša Smolič izvaja kot del svojega širšega umetniškega projekta.
Vsaka od razstav se odvije na različni lokaciji in prinaša svoj edinstven koncept, ki gledalca nagovarja na globljo raven zavedanja in prepoznavanja. GRAZIA je obiskala otvoritveni dogodek njene že 11. samostojne razstave, s katero tokrat gostuje na Gradu Sevnica, v Mosconovi galeriji, in bo na voljo za ogled vse do konec avgusta.
Nuša Smolič je akademska slikarka in po srednješolski izobrazbi tudi modna oblikovalka. Pri svojem delovanju se posveča slikarskim in performativnim projektom, kjer združuje različne sfere likovne izraznosti in cel spekter njenih izkušenj. Deluje tudi kot umetniška svetovalka, managerka, mentorica slikarskih in risarskih tečajev, organizatorica umetniških projektov in samostojna umetnica na raznolikih področjih. Sodeluje z različnimi likovnimi organizacijami, galerijami in umetniki vseh vrst. Njen najbolj odmeven projekt pa je cikel samostojnih razstav Simfonija zaznav.
Simfonija zaznav odseva kompleksno povezavo med okoljem, v katerem se gibamo in našo notranjo percepcijo le-tega. Raziskuje, kako različni elementi narave in človeške prisotnosti tvorijo harmonijo ali disonanco v naših doživljanjih. Razstava ne razkriva le bogastvo naravnega sveta in človeškega obstoja, temveč poudarja intimno povezavo med našimi notranjimi in zunanjimi pokrajinami ter pomembnost, da se zavedamo vpliva, ki ga imajo naše zaznave na našo resničnost.
Otvoritveni dogodek razstave Simfonije zaznav je z otvoritvenim nagovorom zbrane pozdravila direktorica KŠTM Sevnica ga. Mojca Pernovšek. Razstavo je z likovno-teoretsko vsebino obogatil umetnostni zgodovinar Lado Jakša, za glasbeno točko pa je poskrbel umetnik Luka Markus Štajer. Program otvoritve je skozi celoto sklenila interdisciplinarna ustvarjalka Hana Alhadi. GRAZIA se je sprehodila po razstavi čudovitih del in po dogodku poklepetala z njihovo avtorico, umetnico in akademsko slikarko Nušo Smolič.
11 samostojnih razstav v letu in pol. Iskrene čestitke! Od kje navdih, toliko idej in nenazadnje energije, moči?
Kaj naj rečem življenjska sila – je preveč klišejsko? (Smeh.) Projekt se je začel že v 2020 in se sam organsko nadaljeval. Takrat sem vedela, da to ne bo samo ena razstava, ampak da jih bo več. Tako se je samo začelo sestavljati v 11 razstav. Prvo poglavje zajema 5 samostojnih razstav, drugo pa samo letos 6. Kar me žene naprej je sporočilnost, ki jo želim, in tudi kot umetnica z odgovornostjo moram, podajati naprej. Podlaga te sporočilnosti so slike, ki jih ustvarjam. To je vidna oblika tistega, kar mora priti v svet.
Ta razstava Simfonija zaznav na gradu Sevnica je že enajsto dejanje v seriji samostojnih razstav. Kaj želite svetu sporočiti z njo?
Kot vidimo na sami razstavi, je prostor razdeljen na 3 sklope. V prvem zasledimo motive pokrajin, v drugem so motivi pokrajin in portreti, v tretjem pa so sami portreti. Sama razstava nas vodi od pokrajin do portretov. Slike, kjer so upodobitve krajine, nas spodbujajo k temu, da je v štartu vedno bila in vedno bo narava. Vse, kar vidimo v naravi, kar zaznavamo, ko gledamo lepo rožo, lepo jezero je odraz nas samih smo. V bistvu smo to mi, ki si dovolimo videti te lepote narave. In sporočilo te celotne razstave Simfonija zaznav naj bo, da bodimo bolj zavestni sami pri sebi, na kakšen način gledamo in zaznavamo, zato tudi tak naslov. Ko pogledamo vrtnico si lahko rečemo: “Oh, kako lepa roža”, lahko pa vidimo samo trne. Bolj kot gradimo in si širimo obzorja lepot narave, bolj se tudi naša notranja pokrajina veča, širi.
Dogodek je povezovala Hana Alhadi, Luka Markus Štajer pa je poskrbel za glasbeno točko.
Na spletu sem prebrala, da ste iskalka lepot življenja. Katere so vaše lepote življenja in kje jih najdete?
Lepote življenja so vse okrog nas in v nas. To je inspiracija za moje ustvarjanje v slikarstvu in celotnem delovanju. Vse, kar gledamo, vse, kar vidimo, je odraz nas in je naše ogledalo.
Mentorirate številne mlade pa tudi že uveljavljene umetnike. Kaj je najpomembnejši nasvet, ki ga vedno delite z njimi?
Ko jih vodim čez proces ustvarjanja slike je najpogostejši nasvet, da naj delajo, kar čutijo in ne tisto, kar je zahtevano. Naj sledijo svojim notranjim instintkom. Ker v končni fazi je umetnost točno to in ne tisto, kar se naučiš. Ta umetnost potem tudi obstane. Nek notranji občutek pa te potem vodi, kje so prave kompozicije in barvni odnosi ipd…
Kako do popolne harmonije v umetnosti in življenju?
Sama harmonija se ustvarja, ko umetnik procesira svoje umetniško delo. Tista prava harmonija nastane, ko znamo ujeti ta vidik, kje nas slika sama ustavi, kje želi poglobitve, širitve. Ko mi znamo ustvariti ta odnos harmonije na platnu, torej kako daleč gremo s čopičem, kako močno barvo izberemo, ipd. Takšne poteze so tudi v življenju: to je odnos harmonije v nas samih do odločitev, postavitev barvnih kontrastov v življenju.
Po izobrazbi ste tudi modna oblikovalka – kakšen je vaš modni podpis v svetu nenehnih novih modnih trendov?
Hvaležna sem, da sem bila sprejeta na ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje in fotografije ter zaključila smer modno oblikovanje, ampak se s tem ne ukvarjam več toliko kot sem se v tistem času. Mi pa modno oblikovanje spodbuja veliko inspiracije v vsakem dnevu. Zelo rada kombiniram stvari, ki na prvi pogled niso združljive ali so neklasične. Tu in tam pa skreiram tudi kakšen kos oblačila, ki ga potiskam s tehniko sitotiska z motivi svojih slik in risb. Zelo rada pa spremljam modni svet.
Ste zares vsestranska umetnica. Katero področje umetnosti pa vam je najbolj pri srcu? Je to slikarstvo?
Vsekakor je to slikarstvo, saj mi nudi največ širine. Rada imam materialno ustvarjanje – to pomeni, da imam pri ustvarjanju umazane roke, da je atelje popackan z barvo, da lahko platno obračam okoli, kolažiram, ipd. Slikarstvo usmerjam tudi v druge oblike umetnosti, saj je to širok pojem, ki ga lahko usmerimo kamorkoli.
Naj umetnost gradi mostove, ne pa ustvarja zidov – je vaš moto. Velja ta tudi izven slikarskih okvirjev?
Ja, vsekakor! Ne moremo bežati od sebe. Na osebnem in poslovnem področju mi je pomembno sodelovanje, združevanje, iste sinergije. Sem mnenja, da smo skupaj v kokreaciji zmožni višjih, hitrejših in stabilnejših premikov. Naj umetnost še naprej gradi mostove, ne pa ustvarja zidov!
