Marta Svetek je slovenska igralka, glasovna igralka in motion capture umetnica, ki trenutno živi in deluje v Londonu ter uspešno gradi mednarodno kariero na področju filma, televizije in videoiger. Mednarodno je znana po projektih, kot so ‘Five Nights at Freddy’s: Security Breach’, ‘VALORANT’, ‘Battlefield 2042’, ‘Horizon Forbidden West’, ‘Destiny 2’ in akcijskem trilerju ‘I Am Rage’.
Posebej prepoznavna je postala v svetu videoiger zaradi glasovnih vlog v franšizi ‘Five Nights at Freddy’s’, kjer je posodila glas več likom, med drugim Roxanne Wolf, Gregoryju in Vanny. Poleg glasovnega igranja se ukvarja tudi z motion capture performansom za velike AAA videoigre. GRAZII je zaupala, da trenutno širi svoje delo tudi na mednarodne filmske in televizijske projekte v akcijskem, trilerskem in sci-fi žanru.
Marta, prihajaš iz Slovenije, danes pa ustvarjaš mednarodno kariero v Londonu. Kako se spominjaš svojih začetkov in trenutka, ko si ugotovila, da želiš postati igralka?
Moje otroštvo v Sloveniji je bilo po skoraj vseh kriterijih idilično. Res imamo nekaj posebnega v naši majhni državi. Edina stvar ob katero sem se pa vedno dregnila, je naša stroga tradicionalnost. Že od majhnega mi je bilo jasno, da mogoče gledam na svet malo drugače. Nikamor nisem spadala. Zanimale so me stvari, ki me takrat kot punco ne bi smele. Metal, borilne veščine, računalniške igrice itd., to je vse za fante, ne zame. Meni pa nikoli ni bilo jasno, zakaj. Vedno sem pa tudi imela en naiven optimizem v sebi. Redkokdaj se mi je zdelo kaj res nedosegljivo, potrebujem samo dovolj vztrajnosti in potrpljenja (na začetku je bilo najti potrpljenje malo težje!).
MartaSvetek v filmu I Am Rage Dir- David Ryan Keith
Prvič sem pomislila na igralsko kariero ko sem bila stara 11 let, in je brat kupil DVD prvega dela Gospodarja Prstanov. Ta film je zgrabil mojo domišljijo tako popolno, da sem ga gledala naslednje tri mesece vsak dan po šoli. Tisočkrat sem preučila vse dodatke na DVDju o tem, kako so snemali te filme. To bom enkrat jaz počela. Uprizarjala take zgodbe. Še danes lahko recitiram vsako besedo teh filmov na pamet. Od takrat se je še veliko spremenilo, in sem za nekaj časa dala idejo na stran, ko sem se pa preselila v London v lovu za službo po recesiji, je v dveh kratkih letih igralstvo našlo mene!
Mnogi te poznajo po vlogah v velikih videoigrah, kot sta VALORANTin Five Nights at Freddy’s. Kako si vstopila v svet glasovnega igranja in motion capture tehnologije?
Več stvari se je naenkrat uskladilo. Vstop v svet filmov in televizije mi je bil zaprt, ker vsi agenti tu zahtevajo eno uradno, skoraj univerzitetno izobrazbo v igralstvu, čeprav lahko iz lastnih izkušenj povem, da so redni tečaji več kot dovolj. Igrice so bile bolj “wild west” kar se tiče teh stvari in ker sem dobro poznala medij kot fan igric, sem se zagrizeno vrgla v to smer z glasovnim in fizičnim treningom – vključno s kaskaderskim treningom. Vložila sem ogromno časa tudi v networking z developerji in direktorji castinga – najtežji del grajenja igralske kariere je dati industriji vedeti, da sploh obstajaš. Nekaj časa stvari niso šle nikamor, ampak moram rečt, da sem zelo uživala na poti.
Potem sem naenkrat, v istem tednu, bila povabljena na glasovno avdicijo za Total War: Warhammer II in pa zaradi mojih kaskaderskih izkušenj dobila vlogo za motion capture za VFX test v svetovno znanem Centroid studiju, ki je bil takrat del Pinewood Studios – kjer še danes snemajo ene najbolj znanih produkcij na svetu. Od takrat naprej se mi je uspelo uveljavit v svetu igric kot zanesljiva glasovna in fizična igralka.
Foto: Urban Bradeško
Kaj te je pri delu na franšizi Five Nights at Freddy’snajbolj presenetilo?
Odziv fanov! Vedela sem, da so FNAF igrice popularne, ampak tudi za FNAF je bil odziv na Security Breach – to je namreč prva FNAF igrica, v kateri nastopam – neverjeten. V trenutku je ogromno ljudi poznalo moje ime, kar je zelo čuden občutek. Na višku popularnosti so me celo prepoznali, ko sem se sprehajala po centru Londona, kar je za glasovno vlogo zelo redko.
Delala si na nekaterih največjih gaming projektih na svetu. Kako se delo za videoigre razlikuje od klasičnega igranja pred kamero?
Igranje v igricah je po tehniki bolj podobno igranju na odru. Pred kamero mora vsak gib biti zelo majhen, vse je v najmanjših niansah. V igricah je nastop malo večji zaradi omejitev tehnologije in tudi ker so zgodbe, ki jih pripovedujemo v igricah, vedno večje v obsegu. Reševanje sveta, apokalipse, vesoljske vojne, itd. Predvsem moraš imeti ogromno domišljijo, ker nimaš setov in kostumov, velikokrat niti soigralcev. Največkrat snemaš svojo vlogo v studiju sam, z audio inženirjem v sosednji sobi in režiserjem na Zoomu, če si pa na motion capture snemanju si pa v veliki sivi sobi z infrardečimi kamerami v hecni opravi iz lycre, ki ni zanesljiva nobeni postavi. Samo največje produkcije si lahko privoščijo celodnevna snemanja s celo zasedbo.
Kar mi je vedno odgovarjalo pri igricah je pa to, da moj izgled ni glavni faktor v castingu. Visoka, majhna, suha, močnejša, blond ali rjavolaska – nič od tega me ne omejuje. Zanima jih samo ustreznost nastopa. Tako se v igricah izognemo tistim bolj nezdravim zahtevam, posebej kar se tiče postav žensk.
Foto: Alexandra Guelff
Katera vloga ti je do danes predstavljala največji izziv in zakaj?
Največji izziv je bilo snemanje mojega najnovejšega filma, Savage Prey, ki bo izšel proti koncu 2026. Triler, v katerem imam glavno vlogo, pripoveduje zgodbo Ave, katere sin je izginil pred enim letom na izletu na Škotsko. Za to vlogo sem se res morala poglobiti v zelo težke teme, iz katerih se ni lahko izvlečiti ko se snemanje konča. Hecno je pomisliti na to, da se igralci za službo spuščamo v depresijo, in nato ko režiser reče “cut!” spet funkcionirati, kot da se ni nič zgodilo! Hvala bogu, da imam zelo razumevajočega moža!
Poleg videoiger vse bolj gradiš tudi filmsko kariero. Kaj te trenutno najbolj navdušuje pri filmskem svetu?
Trenuten boom neodvisnih produkcij je izjemen. Ustvarimo lahko več z manjšim budgetom kot kadarkoli prej, javnih in privatnih investicij v film je vedno več, in tudi več distributerjev kot kadarkoli prej je pripravljenih sodelovati s produkcijami, ki nimajo ultra-prepoznavnih imen v glavnih vlogah. To pomeni da se končno oddaljujemo od velikih studijev, katere trenutno samo zanimajo predrajsane vsebine in remake-i, in spet pripovedujemo zanimive zgodbe. Savage Prey, kjer sem prvič tudi producentka, še ni izšel in imam že dva druga scenarija, ki ju trenutno razvijam z avtorjem za filmsko adaptacijo. Imam pa tudi željo se povezati s slovensko filmsko skupnostjo in posneti film v Sloveniji, ker mislim da je tu ogromno neizkoriščenega potenciala.
London je eno najbolj konkurenčnih mest za igralce. Kaj ti je pomagalo, da si vztrajala in uspela v tako zahtevni industriji?
Kot sem omenila prej – imam en skoraj naiven optimizem, kjer se mi stvari enostavno ne zdijo nedosegljive, tudi v najtežjih časih. Če je uspelo nekomu drugemu, zakaj ne meni? Zelo sem hvaležna, da tega nisem izgubila. Pomagala mi je tudi zelo tradicionalno slovenska delavnost in disciplina. Na koncu pa mi je tudi zelo pomagala izobrazba v biznisu – sem namreč študirala marketing in management do magistrskega nivoja, in sedem let delala v tehnološkem sektorju v Londonu, tudi po 16 ur na dan. V takem okolju pridobiš eno odpornost na pritisk, in pa perspektivo, ki mislim, da je zelo pomembna za vse igralce. Ta perspektiva je to: vsi v tej industriji se trudijo opraviti svoje delo po najboljših močeh. Če nisi izbran/a za vlogo, to ni osebna kritika. Nič ni narobe s tabo. To samo pomeni, da tvoja interpretacija vloge enostavno ne paše v projekt. Vsaka casting ekipa ima ogromno pritiska nad sabo najti najbolj primerno zasedbo, velikokrat v zelo kratkem času. Če je ne najdejo, smo vsi brez službe. Ko se enkrat lahko čustveno oddaljiš of biznisa in osredotočiš na lastno kreativnost in razvoj, je življenje v tej industriji tisočkrat lažje.
Si kdaj dvomila vase ali razmišljala, da bi odnehala? Kaj te je takrat gnalo naprej?
Gnala me je trma in prilagodljivost! Ta industrija je ogromna, tako da če se mi ena vrata zaprejo, imam tisoč drugih vrat, na katera lahko potrkam – čeprav je včasih edina prava poteza vrata enostavno podreti. Posebej za ženske! Tako sem prodrla v igrice, recimo.
Misel na to, da bi odnehala, me še ni našla, imam pa ogromno srečo v tem, da imam izjemno podporo družine in moža. Moja starša sta me kljub zelo utemeljenim dvomom podprla v vseh mojih odštekanih podvigih in zato sem jima neizmerno hvaležna.
Foto: Michael Roud
Katere lastnosti so po tvojem mnenju ključne za uspeh v mednarodni igralski karieri?
Prvo je odlično znanje angleščine. Temu se enostavno ne izogneš. Na srečo so zdaj vedno bolj popularni naglasi iz drugih držav kot Amerike in Velike Britanije, ampak angleščina je še vedno lingua franca. Druga je disciplina. Igranje je kot mišica, moraš jo redno trenirati, še posebej takrat, ko ni veliko dela na vidiku. V tej karieri je časa za počitek bolj malo. Tretja je izjemna prilagodljivost. Na mednarodnem nivoju so projekti zelo raznoliki, na mestu se lahko spremenijo, lahko si večino leta v tujih državah, itd. Najti moraš eno samozavest v sebi, da lahko sprejmeš vse te spremembe brez posledic. Na primer: lansko leto sem 16-krat letela v različna mesta po Ameriki za comic con-e in premiere, en mesec snemala celovečerni film v divjinah Škotske, in posnela razne vloge za 12 igric. Že sam jetlag je bil resen izziv!
Kako ohranjaš ravnovesje med delom, zasebnim življenjem in skrbjo zase?
Moram priznati, da včasih bolj slabo! Grajenje igralske kariere je ogromen podvig. Zaradi rednega potovanja je najbolj pomemben spanec, vedno si trudim priboriti vsaj 7 ur. Telovadba je tudi zelo pomembna. Imam izjemnega trenerja – Scott Bird – ki mi je sestavil program za trening kjerkoli, in me izobrazil glede zdrave prehrane, posebej za takrat, ko je na voljo samo hotelski menu. Čim se preveč oddaljim od teh navad, to zelo čutim, predvsem s konstantno utrujenostjo! Kar se pa tiče osebnega življenja, imam srečo, da imam izjemnega moža, ki razume zahteve te kariere. Imava določene navade, ki jih samo v največjih izjemah prekineva. Ena od teh navad je, da vedno preživiva vsaj en dnevni obrok skupaj. Ko potujem sama, imava vedno zjutraj in zvečer klic (oz. ko je možno po časovni razliki). Majhne navade imajo velik vpliv na vseh področjih.
Kaj danes zate pomeni uspeh? Se je ta definicija skozi leta spremenila?
Definicija se vedno spreminja. Nekaj časa je bil uspeh končno dobiti vlogo v igrici. Potem je bil dobiti glavno vlogo v igrici. Nato, glavno vlogo v filmu. Sedaj je moja definicija uspeha prebiti na nivo, kjer me redno obravnavajo za glavne vloge v kateremkoli mediju. Še posebej za glavno vloge v televizijskih adaptacijah igric! Mislim, da bi to bila zame zelo primerna niša.
V zadnjih letih se vse več govori o ženskah v filmski in gaming industriji. Kako sama vidiš položaj žensk v teh ustvarjalnih panogah?
Ogromno smo dosegle na tem vidiku, ampak imamo tudi še ogromno dela pred sabo. Shonda Rhimes, Greta Gerwig in ogromno drugih režiserk in producentk, so dokazale, da ženske znamo ustvarit komercialno uspešne projekte. Igrice v smislu žensk na vodilnih položajih še zelo zaostajajo, ampak vidim, kako naslednja generacija to že spreminja.
Ena specifična stvar, ki si srčno želim, da se je rešimo, so brezsmiselne obsesije z ženskimi postavami. Hollywood in igrice so še vedno obsedene z določenimi tipi postav. Grozno mi je gledati, kako so igralke in manekenke spet koščene. Pred kratkim je Nicole Carpenter za Teen Vogue objavila članek, kjer sprašuje zakaj so vsa “default” telesa likov v igricah suha, in ni skoraj nobene reprezentacije drugih postav. Se res spet spuščamo v obsesijo s suhostjo, kot smo jo doživljale v 2000ih?
Foto: Ivan Weiss
Kaj lahko pričakujemo od Marte Svetek v prihodnosti? So kakšni projekti, cilji ali sanjske vloge, ki bi jih še posebej rada uresničila?
Najbolj se trenutno veselim predstaviti film Savage Prey. Mislim, da smo res ustvarili nekaj posebnega. Imam tudi nekaj igric, ki bodo kmalu izšle, kjer sem uprizarjala doslej zame najbolj nenavadne like. Kar se tiče pa ciljev in sanjskih vlog – sem ogromna fanica Warhammer 40k-ja, in pred kratkim so potrdili, da razvijajo serijo na osnovi teh zgodb. Vloga članice Adeptas Sororitas v tej apokaliptični sci-fi seriji bi bila sanjska za geeka kot sem jaz. Mislim, da me ima moja agentka že malo zadosti glede avdicije za to, ha. Upam, da se bo trma tudi tokrat izplačala!
Intervju: Sabrina Nolan
