Ko sem postala mama, sem se sprijaznila z dejstvom, da moj sluh nikoli več ne bo v službi le mojih užitkov. Z leti sem razvila sposobnost filtriranja zvoka – recimo selektivnega ignoriranja otroških prepirov ali vprašanja: “Mami, kje je moj nahrbtnik za trening?”, hkrati pa vedno slišim “Bum! Tresk! Bam!” iz dnevne sobe. Ampak vseeno – včasih si želim malo odklopa, vsaj za kakšno uro. In voila – odkrila sem slušalke Huawei FreeArc.
Končno slušalke za mame, ki ne živijo v tišini
Če imaš majhnega otroka in pubertetnika, ki je profesionalec v zavijanju z očmi, veš, da je mir relativna stvar. Odkar sem odkrila Huawei FreeArc, lahko uživam v glasbi ali podcastih, ne da bi se povsem izolirala od sveta. Z drugimi besedami, če se mala pošast (beri: moj 6-letnik) odloči, da je v nekem trenutku domač kavni aparat super za pripravo skrivnega napitka iz vsega, kar najde v kuhinji, jaz to še vedno slišim. Če pubertetnik vzdihne s takšno silo, da bi premaknil manjšo ladjo, to zaznam. In če mož vpraša, ali res potrebujem še en par čevljev, se lahko delam, da ga ne slišim. Pametna ženska mi je enkrat svetovala: » Izbiraj svoje bitke«. Zelo pameten nasvet!
Test: Slalom med otroki, tekom in izzivi
Najprej: hop v hrib. Moj sveti ritual je, da vsaj za uro pobegnem od doma in se pretvarjam, da sem športnica. Ne vem sicer, koliko ljudi sem po poti na Rožnik prestrašila (bodimo realni) s svojim petjem, ampak, hej, vse nato res vedno prijazno pozdravim. To je pač preprosti bonton. In kar je še pomembneje, slušalke mi niso padle dol, niti ko sem poskusila izvesti malo hitrejši tempo (beri: stopiti v rahlo pospešen korak).
Naslednji test: bradlja v parku. Mulca sta bila prepričana, da bodo slušalke odletele, če bom z glavo navzdol visela s prečke. Ampak glej ga zlomka – ostale so tam, kjer morajo biti! Očitno sem zmagovalka v družinskih tehnološko-športnih preizkusih.
Tretji izziv: iskanje slušalk. Največja težava teh slušalk ni zvok, udobje ali stabilnost – težava je, da jih ne najdem, ko jih potrebujem. Ampak sem se že navadila. Kam pogledam najprej? K otrokoma. Kajti če res nista v šoli, ju vedno najdem s slušalkami na ušesih, zatopljena v svojo glasbo, popolnoma imuna na moje prošnje, naj izpraznita pomivalni stroj. Čudežna sposobnost preslišati starše se očitno prenese tudi na novo generacijo.
Kvaliteta zvoka? Dovolj dobra!
Če ste avdiofil, ki sanja o popolni izolaciji in kristalno čistih visokih tonih, vam kar takoj povem resnico – to niso slušalke za vas. Ampak, če pa si mama, ki potrebuje nekaj zase in mora ob tem še vedno imeti nadzor nad dogajanjem okoli sebe, potem so idealne. Zvok je čisto spodobno bogat, basi so presenetljivo dobri, vokali jasni, čeprav pri višjih frekvencah ni ravno simfonija za ušesa. Ampak iskreno? Medtem ko lovim malega, da mu obrišem nos, in poskušam ignorirati pubertetniško filozofijo o krivicah življenja, je kakovost zvoka popolnoma zadovoljiva.
Poteg, dvojni dotik, trojni dotik in »press and hold«
Slušalke so me navdušile z upravljanjem na dotik, ki je res priročen. Tako upravljam glasbo ali dohodne klice s preprostim dotikom. Poteg naprej ali nazaj sta namenjena prilagoditvi glasnosti, dvojni dotik predvajanju ali premoru predvajanja glasbe ali pa za sprejem/prekinitev klica, s trojnim dotikom preskočite na naslednji posnetek, dohodni klic pa zavrnete tako, da pritisnete in zadržite dotik na slušalki.
Športno odporne in dovolj pametne
Čeprav nisem ultra športnica (moje največje športne zmage vključujejo vzpon na Rožnik v 20 minutah), so slušalke narejene za tiste, ki se dejansko gibljemo. Odpornost IP57 pomeni, da jim ne bo nič, če tečeš v dežju, in bodo preživele intenzivne treninge, kjer se potiš bolj kot pri razpravi z otroki o pospravljanju sobe.
Avtonomija baterije je za moje potrebe povsem solidna – do sedem ur in dodatnih 28 ur v škatlici. Kar pomeni, da če jih otroka ne pograbita in izpraznita, mi lahko služijo skoraj cel teden brez polnjenja.
Zaključek? Kupite si jih zase, a jih boste iskali pri otrocih
Huawei FreeArc so kot nalašč za nas, mame, ki hkrati potrebujemo svoj prostor, a (iskreno) ne moremo popolnoma pobegniti. Z njimi sem lahko na svojem mini pobegu v naravi, ob tem pa slišim, če se mi približuje kolesar ali če se nekdo odloči, da me ogovori. In ja, tudi če se po nesreči zapletem v svojo pesem (beri: pojem, kot da sem Taylor Swift in ignoriram dejstvo, da nisem), še vedno zaznam pomilujoče poglede mimoidočih. Kar je res super je tudi to, da se slušalke povežejo z dvema napravama, ne glede na to, ali naprava uporablja iOS, Android ali Windows sistem.
Pravzaprav je edina težava teh slušalk ta, da jih bodo vaši otroci skoraj zagotovo hoteli zase. Ampak to je tako ali tako znak, da so »kul« slušalke in nenazadnje vi, ki jih uporabljate, kajne?
