Draguljarna Malalan, vodilna hiša urarstva in draguljarstva v Sloveniji in na Hrvaškem, je z GRAZIO delila edinstveno zgodbo, ki se je zgodila njihovi stranki. Preberite, kako je moški svojo srčno izbranko zaprosil kar dvakrat …
Zdaj že zaročeni kapitan se je pred leti močno zaljubil in kmalu prišel do zaključka, da ni spoznal le boljše polovice, temveč tudi osebo, s katero si želi ostati do konca svojih dni. Svojo pozornost je nato usmeril v iskanje zaročnega prstana, bogato ponudbo pa je preveril tudi v Draguljarni Malalan, ki slovi po prstanih z diamanti najboljše kakovosti.
Kljub temu pa mu ena sama misel ni dala miru: kako lahko zaročni prstan oplemeniti z globljim pomenom in poskrbi, da bo srčni izbranki vzel dih vsakič, ko ga bo pogledala? Odločil se je, da v Draguljarni Malalan preveri, ali je mogoče, da zanj zaročni prstan izdelajo po naročilu. Glavna oblikovalka Tjaša Malalan je predlog sprejela z velikim navdušenjem in kmalu sta začela z utelešanjem njegove ideje v obliki skice.
Glede na to, da večina njegovega dela poteka na morju, od doma pa je odsoten več mesecev na leto, hitro prizna, da je prav klišejsko lepo imeti doma vedno varen pristan. Tako je prišel na idejo, da bi v zaročnem prstanu združil simbol sidra in v safir ujeto modrino, ki predstavlja globino morja.
Oblikovalka nakita Tjaša Malalan pove, da kapitan ni imel le napol oblikovane ideje. Že na prvem sestanku jo je namreč presenetil z izjemno razdelano vizijo o obliki in barvi kamna ter simbolu sidra, zelo lepo pa ji je bilo ustvarjati s človekom, ki oblikovanju zaročnega prstana pripisuje tako veliko vrednost. Navdušena nad zgodbo, ki naj bi jo nosil prstan, je na papir hitro prenesla nekaj prvih skic. Idejo je poskušala oblikovati tako, da bi bil prstan uporaben, nosljiv in seveda večen.
Proces oblikovanja in izdelave prstana je trajal dalj časa
Kapitan je hitro ugotovil, da bo proces oblikovanja in izdelave daljši, kot je pričakoval. Kot osnovo prstana si je namreč zamislil izjemno specifičen kamen in Tjaša je potrebovala več kot štiri mesece, da ga je našla. Ves čas iskanja mu je pošiljala fotografije safirjev iz celega sveta in pravega sta našla šele po kopici izmenjanih sporočil.
Safirje namreč najpogosteje brusijo v standardne oblike blazinice ali ovala in Tjaša je redko našla zgolj po en ali dva primerka eksotičnega brusa, ki si ga je zamislil kapitan. Naključje je hotelo, da sta med procesom iskanja safirja ugotovila, da se ta specifična oblika kamna imenuje ‘navette’, kar v slovenskem prevodu francoske besede pomeni ‘ladjica’.
Želja po pravem, globoko modrem odtenku safirja je po nekaj mesecih k iskanju privabila tudi Tjašinega očeta, Petra Malalana. Čeprav je bilo mnogo najdenih safirjev preveč vijolične, zelene ali turkizne barve, so s skupnimi močmi na drugem koncu sveta izbrskali kamen prave velikosti, oblike in barve. Tjaša pove, da se ji je takrat od srca odvalil velik kamen, saj je vedela, da imajo zadnji kos, ki so ga z ekipo zlatarskih mojstrov potrebovali za začetek utelešenja ideje o kapitanovem sidru.
V prvem nadstropju Draguljarne Malalan, natančneje v zlatarski delavnici, je pri nastanku prstana sodelovalo pet oseb. Začeli so z računalniškim izrisom, sledil je 3D tisk z voskom, vlivanje zlata in ročna dodelava. Po šestih mesecih truda jim je končno uspelo izdelati zaročni prstan, ki je bil točno takšen, kot si ga je zamislil kapitan!
Prva zaroka
S cmokom v grlu in izdelanim prstanom v žepu je kapitan nato kar nekaj časa iskal pravi trenutek za zaroko. Pravi, da tega dela ni premislil tako temeljito kot samo idejo za zaročni prstan. Njegova izbranka pove, da ji je zaročni prstan podaril brez vprašanja, ki ga pričakuje vsaka bodoča nevesta. Do nje je pristopil s stavkom: “Vem, da si ne želiš poroke, ampak tukaj je prstan zate, daj ga na roko, da ne bo sedel v predalu.” Njegov pristop jo je tako vrgel iz tira, da je potrebovala cel dan in še neprespano noč, preden je sploh ugotovila, da gre za zaročni prstan. Po številnih življenjskih vprašanjih in globokem premisleku mu je dala jasno vedeti, da jo kot ‘pravi moški’ lahko tudi temu primerno zaprosi. In jo je …
Druga zaroka
Naslednje jutro je tako svojo srčno izbranko odpeljal na najlepšo, z avtom povsem nedostopno plažo s kristalno modro vodo, belim peskom in gozdom, ki se razteza vse do morja. Ko je navdušena nad lokacijo še lovila sapo, ji je prstan kar malo na silo potegnil s prsta in jo zaprosil za roko tako, kot se spodobi. Brez pokleka, a s pravimi besedami. Kar je več kot očitno delovalo, saj je zopet planila v jok in na njegovo veselje končno izdahnila: “Seveda da ja, ti bučman!”
Zaročenca tako danes povesta, da kljub vsemu pri tej komični zaroki ne bi ničesar spremenila. Zaročenka je namreč šele po nekaj dneh ugotovila, da je modri safir vpet v sidro iz belega zlata, ki ga oblika prstana skrbno skriva. To pomeni, da je Tjaša skupaj s sodelavci dosegla točno to, kar je njen kapitan želel. Ob tem zaročenka še pove: “Zgodba prstana se na prvi pogled ne razkrije vsakemu, a nosi pomen, ki ga poznava samo midva in ga deliva le takrat, ko to želiva.”
Odločitev za izdelavo zaročnega prstana je zagotovo moč pripisati kapitanovi malce “staromodni” duši. Čeprav se mu zdi ideja klasične poroke precej nesmiselna, pa ga je že od nekdaj privlačila misel o tako lepem zakonu, kot sta ga imela njegov oče in mama. Ko se spomni, kako močno sta se ljubila vse življenje, si želi, da bi lahko s svojo drago delil enake občutke.
Ker njegova izbranka ni tako trdna kot kamen na njeni roki, ob tej pripovedi debele solze toči že v tretje. Glasno prizna, da ji ideja o poroki sicer ne diši preveč, ob tem pa preseneča samo sebe, ko brez pomisleka izjavi, da je okvirni datum poroke 29. avgust 2029. Svojo pripoved zaključi s stavkom: “Hkrati pa dobro vem, da sem z unikatnim prstanom na levi roki najsrečnejša, dvakrat zaprošena zaročenka na tem modrem planetu.”
Še več zaročnih prstanov iz ponudbe Draguljarne Malalan pa si poglejte v spodnji galeriji:
