Ekskluziven vpogled v zakulisje revije Bora Aksu

Zakulisje je prostor, kjer se resnična čarovnija mode šele začne, a to doživetje je dano le redkim. Naša zunanja novinarka in fotografinja je imela priložnost stopiti prav tja: v intimni, skoraj skrivnostni svet za odrom v britanski prestolnici mode, kjer je nastajala revija oblikovalca Bora Aksu v okviru londonskega tedna mode. GRAZIA razkriva, kaj se skriva v zakulisju in vam nudi ekskluziven vpogled v spektakularni svet mode.

Okvir modne zgodbe

Turški oblikovalec Bora Aksu nas s kolekcijo popelje v svet romantike s šepetom gotske estetike, predstavljen na skoraj teatralen način. Prepletajo se historične reference in subtilna dramatičnost, tako kot se prepletajo kvačkane rože v laseh in kanček drame v dodatkih — mrežice na klobukih ali črne tančice, ki prekrivajo silhueto. Vsak posamezen izhod pripoveduje svojo zgodbo, celotna kolekcija pa se povezuje v roman.

Barvna paleta ostaja zadržana: črnina in belina sta najbolj očitni, med enotnostjo pa se pojavijo tudi rdeči poudarki, ki razgibajo celoten videz in dodajo subtilno napetost. Silhuete so preplet zgodovine in sedanjosti, prisotnost volančkov je premišljeno uravnotežena, igra s prosojnimi materiali in plastenjem pa postane pravo mojstrstvo.

Navdih za kolekcijo izhaja iz zgodbe Suki iz 18. stoletja — pripovedi o nedolžnosti, izdaji in duhu, ki noče izginiti. Njena zgodba živi v oblačilih: strukturirani životci in predpasniške forme, zasidrane v simboliki dela, se mehčajo z lebdečim tilom, prosojno organzo in krhkim voalom. Moč in nežnost se premikata skupaj, ne da bi se kdaj zares ustalili.

»Kolekcija se je razgrnila kot angleška romanca iz 18. stoletja — zgodba nedolžnosti in izdaje, pripovedovana v prepoznavnem slogu Bora Aksu, kjer je romantična gotska lepota drsela po pisti skozi šepetajoče mehke silhuete, nežno surove robove in srhljivo poetično eleganco, ki je delovala hkrati krhko in brezčasno,« pripoveduje naša novinarka Zuzu Valla.

Vstopite v zakulisje s klikom na link

Atmosfera zakulisja

Zakulisje je kot živ organizem, prostor, kjer vsak nosi svoj gib. Od vizažistk do stilistov in frizerjev, vsi skrbijo za popolno uresničitev vizije modnega oblikovalca in natančnost, ki je ključna za uspeh modne revije; eden brez drugega ne gre. Občutek hektičnosti in delo v takšnem kaosu sta izrazito močna, napetost je čutiti v zraku: modeli stojijo pripravljeni na izhod, medtem ko Bora Aksu pozorno spremlja vsak detajl — neopisljiv občutek.

Utrinki s piste

Trenutek, ko model stopi na pisto, je veliko razkritje kolekcije — tisti odločilni trenutek, ki ustvari “wow” učinek in razkrije vse, kar je bilo do tedaj skrbno skrito za kulisami. V tem primeru k dramatičnosti ni prispevala le silhueta, temveč tudi sama lokacija, ki je delovala kot scenografija iz drugega časa. V cerkvi St Paul’s Church so visoki stropi, vitražna okna in topla svetloba lestencev prostor ovili v skoraj sakralno atmosfero, zaradi katere je vsak izhod deloval kot prizor iz zgodovinske pripovedi. Ko model stopi po lesenem podu, obdanem z občinstvom na obeh straneh, se prostor za trenutek umiri, kot da arhitektura, svetloba in moda dihajo v istem ritmu.

Čas pa dokončno obstane, ko v živo zazveni glas Alison Sudol, zadnji verzi trepetajo med žalostjo in uporom ter ustvarijo tišino, ki deluje kot rob nečesa novega. Romantično, melanholično, tiho uporniško. Nedvoumno Bora. Zgodba, ki ostane še dolgo po tem, ko zadnji videz izgine s piste.