GRAZIA je v središču Ljubljane obiskala .raw lab, kjer vam postrežejo z najboljšo kavo (in matcho) v mestu, nato pa lahko pokukate še v njihov kreativni studio. Čeprav nas obdajajo najrazličnejši labaratorijski elementi, se tu ne zbirajo kemiki, ampak kreativci. Soustanovitelj Tamir Morris Potokar Grays nas je popeljal v njihov svet ustvarjanja.
Intervju: Ana Košir
Foto: Arin Rapuš, Ana Škobe
Kaj v .raw lab pravzaprav eksperimentirate?
V osnovi eksperimentiramo z znamkami – z vprašanjem kako znamko oblikovati, razviti in jo predstaviti svetu. Ne zanimajo nas le vizualni elementi, kot so logotip ali barve, ampak predvsem celostna znamka. K vsakem projektu pristopamo izrazito analitično. Pred začetkom oblikovanja opravimo poglobljeno raziskavo trga in konteksta, v katerem znamka nastaja. Razmišljamo globalno in imamo zato tudi del ekipe v tujini, saj želimo v proces vključiti različne perspektive. Naš pristop temelji na eksperimentiranju. Znamko vedno testiramo v različnih okoljih – tako v fizičnem kot digitalnem svetu. Kot butični studio si lahko dovolimo več svobode in drznosti in razvijamo koncepte do skrajnosti. Ker imamo vse kompetence znotraj studia, od oblikovanja do 3D produkcije, lahko znanje združimo v celovit koncept.
Velik poudarek namenjamo tudi detajlom. Ne zadovoljimo se s prvo rešitvijo, ampak raziskujemo materiale, tehnike in izvedbo do najmanjših podrobnosti. To razmišljanje pa prenašamo tudi v digitalni svet. Naše spletne strani niso zgolj informativne, ampak izkustvene – vključujejo 3D elemente, interaktivne vsebine, skrite detajle in občutek vstopa v nov svet. Če se vrnem k metafori laboratorija: znanstveniki eksperimentirajo z molekulami, mi pa eksperimentiramo s piksli. To filozofijo povzemamo tudi v našem motu: »Eksperimentiraj in razvijaj, kot da si NASA, ki poskuša doseči Mars, ampak postrezi stranki, kot da si restavracija z Michelinovo zvezdico.« Želimo namreč združiti vrhunsko inovacijo z vrhunsko storitvijo.
Je Ljubljana premajhna za takšne koncepte ali ravno idealna? Cenimo Slovenci ‘out of the box’ ideje?
Mislim, da je Ljubljana v določenem smislu premajhna – ne zaradi pomanjkanja talenta, ampak zaradi omejenih priložnosti. V Sloveniji imamo izjemno veliko kakovostnih oblikovalcev in umetnikov, vendar pa pogosto opažam, da razumevanje samega procesa oblikovanja še ni na ravni, kjer bi lahko govorili o popolni zrelosti trga.
Veliko naročnikov ne vidi celotnega ozadja, raziskave, testiranja in razvoja, ki stoji za dobro zasnovano znamko. Z razvojem umetne inteligence je to razumevanje včasih še slabše, saj se zdi, da je mogoče vse ustvariti hitro, čeprav je v resnici ravno obratno – prav zdaj je pomembno še bolj poudarjati znanje in izkušnje. Po drugi strani pa Slovenci znamo ceniti dizajn. Imamo močno tradicijo oblikovanja in veliko uspešnih zgodb, tudi na področju produktnega dizajna in pohištva, kot je Rex Kralj. Ključna omejitev pa je pomanjkanje globalno usmerjenih podjetij, ki bi lahko ustvarjalcem omogočila širši prostor za razvoj. Nimamo velikih blagovnih znamk tipa Gucci, kjer bi se lahko razvijale kompleksne, drzne in estetsko napredne zgodbe.
‘Raw’ v dobesednem prevodu pomeni surovo in tako je tudi oblikovan ta prostor, a nas hkrati obda z estetsko in pristno toplino. Kako ste našli to ravnotežje?
Mislim, da smo to ravnotežje našli predvsem skozi kombinacijo materialov. Na eni strani imamo surove, bolj hladne elemente, ki izhajajo iz brutalizma. Na drugi strani pa toplino ustvarjamo z organskimi materiali, kot so les, kamen, mehke teksturame ter umirjeni, bež toni. Naša estetika je sicer bolj surova in minimalistična, vendar nam je pomembno, da tega ne vsiljujemo strankam. To je naš izraz, ki ga živimo znotraj studia. In to se dejansko prenese na naše ljudi. Vsak, ki pride k nam, to estetiko na nek način začne živeti – od načina razmišljanja do zanimanja za dizajn, materiale in knjige. Postali smo kot neka subkultura.
Čeprav ves čas eksperimentirate, kaj v vašem ‘laboratoriju’ ostaja konstantno?
Kvaliteta.
Si kdaj podvomil, v projekt .raw? Kaj te je takrat gnalo naprej?
Ne, nikoli.
Kako danes balansiraš kreativnost in profitabilnost?
Mislim, da se tega še vedno učimo. Imamo projekte, ki financirajo našo kreativnost. Tu želimo doseči res visok nivo kvalitete in gremo zavestno čez mejo, zato smo včasih tudi v minusu. Če bi dejansko zaračunali vse, kar vložimo, bi bile cene za lokalni trg pogosto previsoke. Približno 60 % projektov je takih, kjer investiramo več, kot zaračunamo, ostali projekti pa financirajo ostalo. Takšna je pač narava industrije.
Bi rekel, da večina idej propade, ker ljudje ne tvegajo dovolj ali ker ne znajo pravočasno odnehati? Kaj je tvoja formula za uspeh?
Moja formula za uspeh je v bistvu precej preprosta: dati svoj maksimum na vseh nivojih, poslušati ljudi, ki imajo znanje, ter jim zaupati. Obstaja jasna formula za uspeh: dober produkt, celostni razvoj znamke, dobro spletno stran, marketing, PR, vplivneže in oglaševanje. Če vse to izvedeš, si lahko 99,90 %, da bo projekt uspel. Jaz izhajam tudi iz izkušenj s Kickstarterji – naredili smo jih več in vsi so bili uspešni, ker smo sledili tej “matematiki marketinga”. Težava nastane, ko začnejo ljudje iz te formule odvzemati elemente: manj proračuna za oglase, manj influencerjev, s PR-jem bi začeli kasneje, dvomijo o pomenu spletne strani, ipd. Potem rezultat seveda ne more biti enak. Isto je pri kuhanju – če nimaš vseh sestavin ali začneš varčevati pri njih, jed preprosto ne bo na istem nivoju.
Dolga leta si kariero gradil v tujini, za svoje dosežke prejemal številna odličja. Kaj te je nato prepričalo, da se vrneš domov in novo zgodbo zgradiš na domačih tleh?
Nisem planiral priti domov. V Londonu smo imeli agencijo, ki je delala marketing za glavne klube v Lonodnu. Ko je prišel Covid, so se čez noč ustavili vsi naši dogodki, proračuni so se zmanjšali. Takrat sem si rekel, da grem na dopust za 14 dni domov, v Ljubljano, na koncu pa sem ostal več mesecev. Že v Londonu smo veliko delali s produktno fotografijo, zato je nastala ideja o studiu v Ljubljani, kamor bi nam naše stranke iz Londona pošiljale produkte. Rodil se je .raw, sprva kot fotografski studio, kajti .raw je oblika formata za surovo fotografijo. Sprva smo želeli strankam iz Londona ponuditi cenejšo alternativo, saj je bila tam produkcija bistveno dražja – najem studia, ekipe, opreme… Ker pa sem ostal v Sloveniji, se je vse začelo razvijati organsko. Kar naenkrat sem rabil mizo in asistentko, potem so prišle prve lokalne stranke, kot sta Rex Kralj in Equa. Iz fotografskega studia smo postopoma zrasli v celovit dizajn in marketing studio. Ko nas je bilo že osem, je prostor postal premajhen in preselili smo se sem, v .raw lab.
Sodeloval si tudi z Rolls-Royce Motor Cars. Nas popelješ v svet te luksuzne estetike?
Služba pri Rolls-Royce Motor Cars je bila pravzaprav edina služba, za katero sem kadarkoli poslal klasičen CV. Takrat sem še študiral, šolanje sem moral financirati. Do takrat sem delal kot barman, potem pa sem se odločil napisati CV in ga poslati najboljšemu podjetju v okolici. Nisem pričakoval, da me bodo sploh poklicali, a so me. In dobil sem priložnost. Delal sem na projektih, kot sta Phantom VIII in Cullinan, vendar ne v kreativni vlogi, temveč v logistiki. Moj fokus je bil pridobivanje in koordinacija vseh posebej izdelanih komponent za prototipe. In prav to mi je dalo največ: vpogled v ekstremen nivo detajla in kakovosti. Če je imel npr. del ure minimalno prasko, smo zamenjali vse, naročili nove dele iz Švice, ipd. A še bolj kot produkt me je fasciniral sistem: način komunikacije, kultura podjetja, odnos do zaposlenih. Imel sem občutek, kot da si ta produkt lahko privoščim. Ta pozornost na prav vsak detajl in razumevanje kakovosti sta danes ena ključnih temeljev .raw studia. .raw je kombinacija vsega, kar sem doživel: startup mentaliteta, luksuzni standardi in pristop gostoljubja.
.raw danes deluje tudi v Parizu. Kako izgleda .raw v modni prestolnici?
V bistvu v Parizu sploh nimamo francoskih strank, ampak smo tam zaradi talenta. Ekipa, ki jo imamo v Parizu, prihaja iz zelo specializiranih okolij – izobraževani so na področju luksuznega marketinga, pogosto imajo izkušnje z velikimi podjetji, kot je LVMH. To pomeni visoko raven znanja, ambicije in predanost delu. Pariz nam daje tudi dostop do globalne mreže z dogodki, kot je Maison & Objet. Stalna prisotnost industrije nam tako omogoča stik z aktualnimi trendi. Naše stranke sicer prihajajo predvsem iz ZDA, Nemčije, Švice in Bližnjega vzhoda, Pariz pa deluje kot most – kraj, kjer se lahko srečamo v živo. Predvsem pa nam daje to, da ostajamo v koraku s časom. Ker delamo z globalnimi strankami, lahko tudi lokalnim ponudimo globalen pristop in visok standard. Naša konkurenca ni lokalni trg, ampak globalni. Cilj je biti med top 50 studiev na svetu in mislim, da smo že precej blizu.
Eden izmed tvojih zadnjih eksperimentov pa je bil v kuhnji. Bagel Embassy je nekaj čisto novega v LJ. Kaj ponuja?
Bagle (smeh). In tudi kul prostor za druženje. Poskušami prinesti stvari, ki so v tujini že popularne. Ne ustvarjamo nekaj novega, ampak želimo lokalnemu trgu ponuditi malo metropolitanskega pridiha preko interierja in ponudbe. V Bagel Embassy najdete res dobre bagle, želimo pa si predvsem, da je vaš obisk izkušnja, ko vstopite v prostor in se počutite dobrodošle.
Kaj pa je naslednji eksperiment, ki čaka na tvoje testiranje?
Trenutno širimo Bagel Embassy – Odprta Kuhna v Ljubljani, nove lokacije in širitev v Italijo ter na Hrvaško. Razvili smo tudi naš online .store, kjer bomo globalno ponudili naše produkte – od oblačil do kave, ki je prejela mednarodno nagrado Penta Award. Naslednji eksperiment pa bi rekel, da bo nova kolekcija za naš .store. .raw je moj laboratorij za vse ideje oziroma koncepte, ki so mi kul in jih želim testirati.
Kaj danes pomeni zate uspeh?
Uspeh zame pomeni, da lahko ustvarjam svet okoli sebe. Da lahko živim to svojo subkulturo. Da lahko idejo, prostor ali produkt spravim v obstoj in potem pridem v ta nov prostor. Da lahko živim svet, ki si ga zamislim. Ni mi cilj imeti dragih nepremičnin ali avtomobilov, vendar je zame res največji uspeh, da lahko vsak dan ustvarjam in svoje ideje spravim v realnost. To je tisto, kar me najbolj izpolnjuje.
