MOŠKI MESECA
Nik Popovič je mlad podjetnik, ki Koper doživlja precej širše kot zgolj mesto. Zanj je predvsem skupnost ljudi, prostor, kjer se prepletajo podjetništvo, vsakdanje življenje, druženje in ljubezen do lokalnega okolja. V pogovoru je spregovoril o svoji podjetniški poti, družinski dediščini, odnosu do dela, osebnem slogu, prihodnosti Kopra in tudi o hrani, ki jo najraje deli z drugimi.
Od ideje do odgovornosti
Podjetniško pot je začel zelo zgodaj. Pravi prelom pa je prišel s prvim izplačilom plač pred skoraj desetimi leti. Takrat je bil star 19 let in se je prvič zares soočil z odgovornostjo do ljudi, ki so bili odvisni od njegovega dela.
g
»Do takrat sem se igral podjetnika. Tisti dan pa sem gledal seznam ljudi, ki so name računali. Takrat mi je padlo v glavo, da to ni več moja zgodba, temveč naša,« pove.
h
Danes je v njegovem podjetju več kot 70 zaposlenih. Prav odgovornost do ljudi je ena od največjih lekcij, ki jih je pridobil na svoji poti. Naučila ga je, da ne sme obljubljati stvari, ki jih ne more izpolniti, in da je najhuje, če človeka pustiš na cedilu.
Podjetništvo kot družinska dediščina
Podjetništvo je bilo del njegovega odraščanja. Kot pravi, se je pri njih doma o delu govorilo praktično pri vsakem kosilu. Njegov dedek Branko je leta 1954 ustanovil Steklarstvo Popovič, zato podjetništvo zanj ni bilo zgolj poslovna odločitev, ampak način življenja.
Od doma je podedoval predvsem pogum – pripravljenost začeti nekaj novega in tudi spoštovanje do fizičnega dela.
Hkrati pa svojo generacijo vidi kot drugačno. Sam pravi, da danes več sprašuje in posluša ljudi okoli sebe, preden sprejme odločitev. Pomembno se mu zdi tudi, da sliši mnenja, ki niso enaka njegovemu, saj ga prav drugačna perspektiva prisili k ponovnemu premisleku.
Njegova pot se je razvila predvsem v gostinstvu, kjer je vsak dan v neposrednem stiku z ljudmi. Prav to vidi kot pomembno življenjsko lekcijo.
g
»Če je gost zadovoljen, veš takoj. Če ni, prav tako. To te naredi ponižnejšega.«
f
Kakšen Koper si želi?
Popovič je v intervjuju spregovoril tudi o svoji kandidaturi za koprskega župana. Kot tri ključna področja izpostavlja mlade in mlade družine, življenje v mestu ter gospodarstvo.
Meni, da mora Koper mladim omogočiti, da si v mestu ustvarijo dom. Pri tem izpostavlja stanovanja, vrtce in službe. Po njegovem mnenju je to eden od temeljev za mesto, ki želi ostati živo in privlačno tudi za prihodnje generacije.
Pomembno se mu zdi tudi, da v mestu ponovno zaživi več vsakdanjega družabnega življenja. Govori o več zelenih površinah, športnih možnostih in prostorih, kjer bi se ljudje lahko srečevali.
Pri gospodarstvu poudarja vlogo podjetnikov. Delovna mesta po njegovem mnenju nastajajo pri ljudeh, ki si upajo nekaj ustvariti, občina pa jim mora biti pri tem v pomoč, ne ovira.
Ob vsem tem kot pomemben pogoj izpostavlja tudi infrastrukturo v koprskem zaledju – od cest in vodovoda do kanalizacije, javnega prevoza in hitrega interneta.
Posebej ga skrbi tudi razdeljenost mesta. Želi si Koper, v katerem bi se ljudje različnih generacij lahko dobro počutili in predvsem ponovno več pogovarjali ter sodelovali.
Preprost in urejen osebni slog
Ko beseda nanese na osebni slog, je njegov odgovor precej preprost. Opisuje ga kot praktičnega, urejenega in brez pretiravanja.
Rad ima kakovostne kose in čiste čevlje, ne mara pa nepotrebne kompliciranosti – niti pri oblačenju, niti pri hrani, niti pri ljudeh.
Podoben pristop ima tudi pri komunikaciji. Raje pove kratko, jasno in po domače, kot da bi govoril dolgo in brez vsebine.
Pogled v prihodnost
Čez deset let se vidi v Kopru. Želi si družino in predvsem mesto, v katerem bodo njegovi otroci lahko odraščali, ne da bi se morali odseliti, če bodo želeli nekaj doseči.
Čez dvajset let pa si želi nekaj drugega: da bi nekdo mlajši od njega stvari počel še bolje, sam pa bi mu pri tem pomagal.
Tudi morebitno širšo družbeno vlogo povezuje z zaupanjem ljudi. Če mu bodo zaupali, jo je pripravljen sprejeti.
h
»Zame uspeh ni naziv ne denar, temveč občutek, da nekaj, kar si postavil, živi naprej tudi takrat, ko tebe ni zraven.«
h
Najraje ima ribo na žaru
Za konec ostaja še vprašanje hrane. Njegova najljubša jed je preprosta – riba na žaru, z malo olja, limono in soljo.
Sam sicer ne kuha. Kot pravi, je doma bolj tisti, ki povabi, kot tisti, ki kuha.
Najraje ima trenutke, ko je miza polna in za njo sedi več ljudi hkrati. Prav v takšnih druženjih se morda najbolje pokaže tudi njegov odnos do Kopra: mesto zanj ni samo prostor, temveč predvsem ljudje, odnosi in skupnost.
